Članek vzpostavlja povezavo med teorijo kompleksnih adaptivnih sistemov (KAS) in kitajsko filozofijo. Predstavljene so nekatere osrednje značilnosti KAS, razvrščene v sklop kompleksnosti in sklop adaptivnosti. V sklopu kompleksnosti članek obravnava naslednje značilnosti: kompleksnost, povezanost, modularnost, merila, meje, vpetost, heterogenost, perspektivizem, implikacijska središča, razpršenost, robustnost in vzorci. V sklopu adaptivnosti pa obravnava naslednje pojme: prilagoditvena zmožnost, dina-mika, odprtost, kontekstualnost, neravnovesje, nelinearnost, občutljivost na začetne raz-mere, pragovni učinki, odvisnost od poti, emergenca, samoorganizacija in temporalnost. Članek prav tako predstavi ustrezne pojme iz kitajskih tradicij iz različnih obdobij in besedil. To nakazuje, da bi kitajske filozofske tradicije lahko ponudile dobre ontologije za KAS. Obratno pa bi KAS lahko uporabili za odpor proti določenim togim in mehan-icističnim težnjam v kitajski tradiciji; na primer proti ideji, da je mogoče yin-yang ter pet faz vezati na fiksne entitete in lastnosti. Članek ne predpostavlja homogene kitajske tradicije, temveč trdi, da je mogoče ideje, ki so v temelju KAS, najti v različnih tradicijah in pri več mislecih.
|