Prispevek izhaja iz predpostavke, po kateri sta svoboda in nič en in isti pojav. Pokaže, da imata resničnost ali neresničnost te istovetnosti neposreden vpliv na temeljno razume-vanje narave svobodne volje. V tem kontekstu avtor preverja, ali je moralno življenje potemtakem absurdno. Uvodni del članka na kratko predstavi obravnavani problem in metodologijo raziskave. V prvih dveh poglavjih sta obravnavana problem narave svobode in njena podobnost z ničem, najprej v razpravi o svobodni volji in nato na podlagi Kan-tove kozmološke teorije svobode. Po kratkem prikazu te podobnosti se avtor v naslednjih dveh poglavjih poglobi v razmerje med svobodo in ničem – najprej z obravnavo proble-ma obstoja niča, s čimer še dodatno poudari njuno konvergenco, nato pa z opredelitvijo možnih posledic morebitne istovetnosti. Sklepne trditve so: (1) pozitivno naravnane teor-ije svobode v zahodni filozofski tradiciji bi bilo treba natančno revidirati, saj absorpcija niča v pojem svobode te teorije bodisi podredi determinizmu – kar bi izničilo pojem svobode – bodisi zahteva njegovo sprejetje zgolj na ravni osebnega prepričanja, torej brez racionalne utemeljitve; in (2) univerzalna rešitev problema svobodne volje bo na-jverjetneje zahtevala poglobljen dialog z vzhodno filozofsko tradicijo, ki je pomembno prispevala k osvetlitvi problema razmerja med svobodo in ničem.
|