Dobro je znano, da po pojmovanju daoistične tradicije svet izhaja iz nepojmljivega prvot-nega načela, imenovanega dao道 ali wu無. Zgodnjesrednjeveški misleci in komentatorji, kot sta He Yan 何晏 in Wang Bi 王弼, so imeli ključno vlogo pri izoblikovanju tega načela, vendar so bila njihova stališča zgodaj postavljena pod vprašaj, zlasti zaradi vplivnega branja dela Zhuangzi莊子, ki ga je podal Guo Xiang 郭象. Poleg tega so učenjakinje in učenjaki od začetka 20. stoletja poudarjali izvirnost Guo Xiangove zavrnitve ontogenerativne moči daota. Vendar se tudi v sodobnih raziskavah bralci in bralke običajno sklicujejo na izbrani niz odlomkov iz dela Zhuangzi Zhu莊子注 ter se osredotočajo predvsem na doktrinarne izjave. Ta študija pa si, nasprotno, prizadeva raziskati eksegetične in argumentativne strate-gije, s katerimi je Guo Xiang oblikoval svoje razumevanje konceptov dao in wu.Namen članka je pokazati, da Guo Xiangova zavrnitev temelji na redukciji pomena wuna njegov glagolski pomen in na tistem, kar avtor članka opiše kot nominalistična drža v delu Zhuangzi Zhu. S tem bo ta študija ponudila nove razumevanja Guo Xiangovega pogleda na svet in načine, s katerimi je oblikoval svoje osrednje načelo – namreč idejo, da so vse obstoječe entitete ziran自然 (samonikle), zisheng自生 (samogenerirane) in duhua獨化 (samopreobražajoče).
|