Slovo od prijatelja, prijateljice je trenutek spremembe, ne v smislu narave prijateljstva,
temveč bližine ničnosti med seboj in drugim. Obstoječe študije o prijateljstvu v daoizmu
lahko razdelimo v dve široki skupini: ena daje prednost primerjavi z uglednimi zahodnimi mislicami in misleci, kot sta Aristotel in Derrida, da bi utemeljila njegovo etično osnovo, medtem ko druga poudarja njegovo opredelitev kot skupno izkušnjo, ki običajno vključuje smrt ali pozabo samega sebe. Ta članek zavzema drugačen pristop, saj trdi, da daoistično prijateljstvo ne temelji na fizičnem jazu ali njegovem čustvenem stanju, temveč na ničnosti vmesnega – na področju medčloveškega srečanja. S poudarkom na delu Zhuangzi bo članek prav tako zagovarjal, da je mogoče daoistično prijateljstvo preoblikovati v prijateljstvo neprijateljstva.
|