Med letoma 1884 in 1942 je v Korejo prišlo približno 1000 ameriških protestantskih misijonarjev. Večina jih je bila mladih, vernih in izobraženih ljudi iz različnih družbenoekonomskih razredov. Za misijonarstvo so se odločili zaradi navdušenja nad tujimi misijoni,
vendar jim je ekonomska stabilnost, ki so jo zagotavljali sveti tujih misijonov, omogočila,
da so v Koreji dejansko dolgo časa živeli kot misijonarji. Prekomorsko misijonarsko delo je
bilo hkrati poslanstvo in dobro plačano delo, zato življenje misijonarjev v Koreji še zdaleč
težko. Zgradili so svoje skupnosti, ohranili življenjski slog ameriškega srednjega razreda in
uživali vzorno družinsko življenje z veliko otroki. Sprejemanje korejskega načina življenja
je veljalo za nezdravo ali neprimerno. Njihovo življenje so zahodnjaki, ki niso bili misijonarji, in včasih tudi oni sami kritizirali, da je preveč razkošno, vendar jim je to omogočilo,
da so lahko dolgo časa opravljali misijonsko delo. Seveda pa niso ves čas bivanja v Koreji
živeli udobno in svobodno. Ko se je začela japonska vladavina, so tudi oni prišli pod japonski nadzor in vmešavanje. Nekateri so bili aretirani, zaprti in celo mučeni; vendar so,
namesto da bi se vrnili v ZDA, v Koreji živeli čim dlje, včasih tudi več generacij. Skratka,
z vidika priseljevanja so bili ameriški protestantski misijonarji priseljenci, ki so prišli v
Korejo iskat boljše življenje. Tam so izkusili radosti božjega dela, ki jih v ZDA niso mogli
uživati, in to ne kot revni in osamljeni misijonarji, temveč kot strokovnjaki srednjega razreda z družinami in finančno stabilnostjo.
|