Pričujoči članek raziskuje družbene spremembe v življenju korejskih izseljenk in izseljencev na Madžarskem. Ker gre za razmeroma nov pojav, ki je nastal predvsem zaradi
intenzivnega gospodarskega sodelovanja med državama v zadnjem desetletju, je bila tema
doslej premalo raziskana.
Po mojih preliminarnih ugotovitvah se število Korejk in Korejcev povečuje zaradi znatnih
naložb korejskih podjetij na Madžarskem in udobnega načina življenja, ki ga lahko uživajo, zato se izseljenski delavci in delavke korejskih podjetij ter njihove družine pogosto
odločajo, da bodo v državi ostale več let. Seveda morajo svoj življenjski slog prilagoditi
lokalnemu okolju, kulturne razlike med Korejo in Madžarsko pa lahko predstavljajo nekaj izzivov, zlasti če Korejci oziroma Korejke skušajo ohraniti navade in običaje iz svoje
domovine. Poleg zaposlenih in njihovih družin je na Madžarskem tudi veliko korejskih
študentk in študentov, ki obiskujejo univerzo, in tudi oni se soočajo z razlikami v primerjavi z življenjem v domovini.
Moja študija raziskuje proces prilagajanja Korejcev in Korejk, ki živijo na Madžarskem,
vključno z izkušnjami tako zaposlenih v podjetjih kot tudi lastnic restavracij, misijonarjev,
študentk in tolmačev, pri čemer trdim, da jih družbene ter kulturne razlike, s katerimi se
soočajo, silijo k delni spremembi navad in običajev, ki so jih pridobili v Koreji. Raziskava
temelji na poglobljenih osebnih intervjujih, ki sem jih opravila s Korejkami in Korejci,
ki trenutno živijo in delajo ali študirajo na Madžarskem, ter na statističnih podatkih, ki
so jih izdala povezana korejska ministrstva in madžarske institucije. Članek prispeva k
naraščajočemu številu študij o izseljenstvu in diaspori, saj poudarja družbene norme in
transformacije, ki oblikujejo skupnosti v prilagajanju novemu okolju.
|