Prispevek spremlja skrito življenjsko zgodbo zvitka iz obdobja Yongzheng (1723–1735)
z naslovom Guwan tu 古玩圖 (Slike starodavnih razvedril) iz Muzeja Viktorije in Alberta (V & A) v Londonu, pri čemer poudarja predvsem, kako je zvitek potoval po tem,ko je zapustil Kitajsko, kar je v sodobnih kuratorskih pripovedih pogosto spregledano. Članek s pregledom dokumentacije o nakupu, ki jo hrani arhiv V & A, razkriva mrežo posameznikov, ki so sodelovali v muzeju in zunaj njega ter odigrali svojo vlogo pri prodajah
tega umetniškega predmeta od leta 1910 dalje. Poleg tega se članek poglablja v dinamiko,
ki je v 20. stoletju spremljala odkup umetniških del od britanskih vojaških častnikov, in
raziskuje kontroverznosti, povezane s takšnimi nakupi. Članek nato ponovno ovrednoti
sodobno razstavljanje zvitka, ki daje prednost naslikani vsebini, ter nakazuje povezavo
med načinom razstavljanja in dojemanjem zvitka kot vizualne reference za proučevanje
kitajskih predmetov v 20. stoletju. Skozi prizmo zvitka članek nadalje osvetljuje subjektivnost kontekstualizacije »osirotelih« predmetov, katerih kontekst je v muzejih izgubljen. Na podlagi tega članek predstavi pomen, ki ga ima v muzejskih pripovedih vključevanje
poti predmetov po tem, ko zapustijo mesta, kjer so bili prvotno najdeni, kar bi lahko
omogočilo celovitejše razumevanje identitete predmetov.
|