Članek obravnava življenja vzhodnoazijskih predmetov, ki so jih s potovanj z ladjami av-strijske in avstro-ogrske vojne mornarice prinesli pomorščaki iz slovenskih dežel v drugi polovici 19. in prvih desetletjih 20. stoletja. Na podlagi različnih materialnih, dokumen-tarnih in ustnih virov najprej raziskuje, kako so družbeno in izobrazbeno ozadje pomor-ščakov, njihov položaj na ladjah ter druge okoliščine potovanj vplivali na njihov dostop do vzhodnoazijskih predmetov. V skladu s takratno modo v zapuščinah pomorščakov prevladujejo dekorativni in spominski predmeti.Osrednji del članka analizira, kako so se pomen in uporaba predmetov spremenili, ko so jih prenesli v novo družbeno-kulturno okolje in razstavili v domovih pomorščakov in pozneje njihovih dedičev. Za pomorščake so predmeti predstavljali utelešen spomin in pričevanje o njihovih potovanjih in izkušnjah v takrat oddaljenih in eksotičnih deželah. Že samo s svojo prisotnostjo, še bolj pa skozi spodbujanje pripovedi o ljudeh in krajih, ki so jih pomorščaki obiskali, so do določene mere oblikovali tudi imaginarij Vzhodne Azije. Vendar se je v procesu dedovanja večina informacij o izvoru predmetov hitro izgubila, nji-hov pomen za nove lastnike pa se je vzpostavil glede na odnos do mornariškega prednika. Medtem ko dediči, ki so neposredni potomci pomorščakov, predmete običajno dojemajo kot opredmeteno družinsko zgodovino, bolj oddaljeni sorodniki poudarjajo njihovo de-korativno in estetsko vrednost.
|