Prispevek poskuša na podlagi zakonov, sprejetih med vojno in po njej, pojasniti, kako
so vzhodnoazijski predmeti sploh postali del muzejskih zbirk, ki jih danes hranijo v
Pokrajinskem muzeju Celje. Prvi del prispevka se osredotoča na nacistične zaplembe kulturno-zgodovinskih predmetov na Spodnjem Štajerskem med letoma 1941 in 1945. Drugi del prispevka obravnava čas neposredno po koncu druge svetovne vojne, ko se je začela
oblikovati t. i. narodna imovina, se pravi prehod lastništva iz zasebne v državno last. Kot
bo prikazano, se je v kratkem času zvrstila množica zakonov, ki so urejali novi odnos do
premoženja. Nalogo zbiranja kulturno-zgodovinskih predmetov so poleti 1945 prevzeli
v ta namen ustanovljeni zbirni centri. Eden izmed takšnih zbirnih centrov je bil tudi v
Celju. S pomočjo arhivskih virov smo poskusili osvetliti njegovo delovanje.
|