Abiotski in biotski elementi ekološke niše so ključni za razumevanje soobstoja vrst. V
svoji disertaciji sem raziskoval, kateri dejavniki omogočajo sobivanje dveh sorodnih vrst
kuščarjev, Horvatove kuščarice (Iberolacerta horvathi) in pozidne kuščarice (Podarcis
muralis). Izhajajoč iz teorije ekološke niše, raziskave vključene v disertacijo preučujejo
kako mikroklima, fiziologija, parazitizem in medvrstno tekmovanje oblikujejo sobivanje
obeh vrst vzdolž višinskega gradienta. Delo združuje terenske raziskave, parazitološko in
ekofiziološko laboratorijsko delo in mehanistično modeliranje. Analiza parazitov je
pokazala večjo stopnjo okuženosti vrste I. horvathi s paraziti rodu Karyolysus, še posebej
na lokacijah kjer vrsti sobivata. Fiziološki podatki so pokazali prilagoditve obeh vrst na
različne višinske razmere, pri čemer se je pri vrsti P. muralis koncentracija hemoglobina
povečevala z nadmorsko višino. Mehanistični modeli, ki združujejo mikroklimatske
podatke, biofizikalne modele in modele teorije dinamične energetske bilance, so pokazali,
da so srednje nadmorske višine najbolj ugodne za obe vrsti zaradi okoljske heterogenosti.
Pod različnimi scenariji tekmovanja smo pri podrejeni vrsti, I. horvathi opazili nižje
telesne temperature in zakasnjeno razmnoževanje. Klimatske spremembe lahko na
rezultate tekmovanja vplivajo nepredvidljivo, simulacije so pokazale, da v primeru
tekmovanja za toploto oziroma mesta za sončenje lahko le to zbledi ob povišanju
okolijskih temperatur. Disertacija predstavlja inovativen pristop mehanističnega
modeliranja tekmovanja med dvema vrstama in nudi celosten okvir za razumevanje
sobivanja vrst istega ekološkega ceha in njihovih odzivov na podnebne spremembe.
|