Podrobno

Vpliv prehranskega statusa in življenjskega sloga bolnikov na peritonealni dializi na koncentracijo glukoze v medceličnini
ID Simčič, Tina (Avtor), ID Knap, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,90 MB)
MD5: 98950F4EAE5994CF210FA485F2ADFEF1

Izvleček
Bolniki, ki se zdravijo s peritonealno dializo (PD), so nenehno izpostavljeni absorpciji glukoze prek peritonealne membrane. Poleg bolezni jim izziv predstavljata tudi zadosten prehranski vnos in telesna dejavnost. Z našo raziskavo smo želeli preučiti urejenost glikemije, prehranske navade, telesno sestavo, zmogljivost in življenjski slog bolnikov na PD in jih primerjati z zdravimi prostovoljci ter odkriti morebitne povezave med temi parametri. V raziskavi je sodelovalo 20 bolnikov na PD in 10 zdravih prostovoljcev. Podatke smo pridobili s sistemom za neprekinjeno spremljanje glikemije v medceličnini Dexcom G7, pametnimi urami Garmin Vivoactive 4, vprašalnikom o pogostosti uživanja živil in življenjskem slogu, vprašalnikom MEDAS, testom moči stiska roke, testom vstajanja s stola, bioelektrično impedančno analizo, metodo priklica jedilnika prejšnjega dne, biokemijsko analizo krvi in antropometričnimi meritvami. Polovica bolnikov na PD je sodelovala v štiritedenski prehranski intervenciji z mediteransko dieto. Rezultati so pokazali, da imajo bolniki slabše urejeno glikemijo, kar se kaže kot višja povprečna vrednost glukoze (p = 0,013) in kazalnik glikemičnega nadzora (p = 0,009) kot zdravi prostovoljci. Prehranski vnos pri bolnikih na PD je bil neustrezen, saj je imelo 85 % bolnikov premajhen vnos beljakovin na kg TM, 80 % pa premajhen energijski vnos. Glukoza iz dializata je predstavljala 13,7 % dnevnega energijskega vnosa. Bolniki so imeli manjšo moč stiska roke (p = 0,0044), daljši čas pri testu vstajanja s stola s 5 ponovitvami (p < 0,001) in manjše dnevno število korakov (p = 0,049) kot zdravi prostovoljci. Število korakov, mišična moč in zmogljivost so korelirali z glikemično variabilnostjo, kar kaže, da je telesna dejavnost pomemben dejavnik glikemičnega nadzora. Celosten pristop, ki združuje načrtovane prehranske ukrepe, spodbujanje telesne dejavnosti in spremembe življenjskega sloga, je nujen za izboljšanje zdravstvenega stanja in kakovosti življenja bolnikov na PD.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kronična ledvična bolezen, peritonealna dializa, kontinuirano spremljanje glukoze, prehrana, življenjski slog, telesna dejavnost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[T. Simčič]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-178007 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:613.2:616.61
COBISS.SI-ID:264942083 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.01.2026
Število ogledov:207
Število prenosov:64
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of nutritional status and lifestyle on interstitial glucose concentration in peritoneal dialysis patients
Izvleček:
Patients undergoing peritoneal dialysis (PD) are continuously exposed to glucose absorption through the peritoneal membrane. In addition to their illness, they face challenges in maintaining adequate dietary intake and physical activity. This study aimed to investigate glycaemic control, dietary habits, body composition, physical performance, and lifestyle in PD patients, and to compare these with healthy volunteers, as well as to identify possible correlations between these parameters. The study involved 20 PD patients and 10 healthy volunteers. Data were collected using the Dexcom G7 continuous glucose monitoring system, Garmin Vivoactive 4 smartwatches, a food frequency and lifestyle questionnaire, the MEDAS questionnaire, handgrip strength test, five-repetition sit-to-stand test, bioelectrical impedance analysis, 24-hour dietary recall, blood biochemical analysis, and anthropometric measurements. Half of the PD patients participated in a four-week dietary intervention with a Mediterranean diet. The results showed that patients had poorer glycaemic control, demonstrated by a higher mean glucose value (p = 0,013) and glycaemic management indicator (p = 0,009) compared to healthy volunteers. The dietary intake of patients was inadequate, with 85% having insufficient protein intake and 80% having insufficient energy intake. Glucose from the dialysate accounted for 13,7% of daily energy intake. Patients had lower handgrip strength (p = 0,0044), took longer to complete the five-repetition sit-to-stand test (p < 0,001), and had a lower daily step count (p = 0,049) compared to healthy volunteers. Step count, muscle strength, and physical capacity correlated with glycaemic variability, indicating that physical activity is an important factor in glycaemic control. A holistic approach, combining planned dietary interventions, promotion of physical activity, and lifestyle modifications, is essential for improving the health status and quality of life of PD patients.

Ključne besede:chronic kidney disease, peritoneal dialysis, continuous glucose monitoring, nutrition, lifestyle, physical activity

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj