Podrobno

Razvoj in primerjalno ovrednotenje novih metod prenosa znanja o kmetijskih praksah, ki prispevajo k varstvu okolja in narave : doktorska disertacija
ID Novak, Ana (Avtor), ID Juvančič, Luka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (47,41 MB)
MD5: CC8254DCDE9BA6677E7B42CAEBBD8866

Izvleček
Učinkovit prenos znanja ima ključno vlogo pri uveljavljanju kmetijskih praks, ki prispevajo k varstvu narave in okolja, vendar je razumevanje vlog posameznih akterjev v tem procesu omejeno, vpogled v različne pristope k izvedbi in učinke pa premalo raziskan. Namen disertacije je celostno ovrednotiti ta proces, analizirati učinkovitost novih pristopov in preučiti družbeni kontekst, v katerem poteka. Razvili smo okvir vrednotenja, ki vključuje 31 kazalnikov na treh ravneh (izložka, rezultata in vpliva) in temelji na teoriji načrtovanega vedenja. Pilotno vrednotenje z okoli 3000 kmeti je dalo vpogled v trenutno stanje prenosa znanja o varovanju okolja in narave v slovenskem kmetijstvu. Med ključnimi pomanjkljivostmi izstopajo finančna in kadrovska podhranjenost izvajalcev, omejen nabor metod in rigiden format izvedbe, kar se odraža v nizki ravni znanja med kmeti in njihovi šibki nameri za izvajanje okolju in naravi prijaznih praks. Zaznani nadzor nad vedenjem, pozitivna stališča in zadovoljstvo s preteklimi usposabljani so se izkazali za ključne dejavnike pripravljenosti kmetov za nadaljnjo udeležbo. Eksperimentalna analiza z 438 govedorejskimi kmetijami je pokazala, da participativne delavnice povečajo znanje (25 %), vedenjsko namero (19 %) in pozitivno vplivajo na psihološke in normativne dejavnike. Primerjalna analiza na podlagi skoraj 5000 vprašalnikov je pokazala, da so bili udeleženci spletnih usposabljanj v povprečju manj zadovoljni kot udeleženci klasičnih, vendar so se za spletno obliko pogosteje odločali delno zaposleni kmetje in tisti, ki težje najdejo čas ali prevoz. Zaključni del disertacije vključuje analizo intervjujev s kmetijskimi svetovalci (n = 20) in kaže, da njihov proizvodno usmerjen vrednostni sistem in administrativna naravnanost njihove vloge omejujeta podporo okoljskim ciljem. Razpetost svetovalcev med zahtevami politike in pričakovanji kmetijskega družbenega okolja kaže na potrebo po večjem vključevanju svetovalcev v soustvarjanje kmetijsko-okoljskih ukrepov ter prepoznavanju njihove vloge kot prenašalcev sprememb v kmetijstvu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kmetijstvo, prenos znanja, metode, varstvo narave, varstvo okolja, Slovenija
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:A. Novak
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 170, [21] str.))
PID:20.500.12556/RUL-177986 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:631:502(043.2)
COBISS.SI-ID:264931587 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.01.2026
Število ogledov:599
Število prenosov:269
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Development and comparative evaluation of new methods of knowledge transfer on agricultural practices that contribute to the protection of the environment and nature : doctoral dissertation
Izvleček:
Effective knowledge plays a key role in promoting agricultural practices that contribute to the protection of the environment and nature. However, understanding the roles of individual actors in this process is limited, and insights into various approaches and their effects remain insufficiently explored. Therefore, this dissertation aims to comprehensively evaluate this process, analyse the effectiveness of innovative approaches, and explore the social and cultural contexts in which it unfolds. We developed a theory-based evaluation framework grounded in the Theory of Planned Behaviour, comprising 31 indicators across three levels (output, outcome, and impact). A pilot evaluation involving around 3,000 farmers provided insights into the current state of Slovenia’s knowledge transfer system on environmental and nature protection topics. Key shortcomings include the financial and staffing undercapacity of providers, a lack of diversity in approaches, and a rigid delivery format, all of which are reflected in farmers’ low levels of knowledge and their weak intentions to adopt environmentally friendly practices. Perceived behavioural control, positive attitudes, and satisfaction with past training were key predictors of farmers’ willingness to participate in future knowledge transfer activities. An experimental study including 438 cattle-rearers showed that participatory workshops improved knowledge (by 25%), behavioural intention (by 19%), and positively influenced psychological and normative factors. A comparative analysis with nearly 5,000 farmers showed that participants in online trainings were, on average, less satisfied than those attending in-person trainings; however, part-time farmers and those who find it more difficult to secure time or transport more often choose the online format. The final part of the dissertation includes an analysis of interviews with agricultural advisors (n = 20), showing that their production-oriented value system and the administrative nature of their role limit support for environmental objectives. Advisors’ position between top-down policy demands and peer expectations highlights the need for deeper involvement in codesigning agri-environmental measures and greater recognition of their role as agents of change.

Ključne besede:agriculture, knowledge transfer, methods, nature protection, environment protection, Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj