Članek raziskuje postsocialistične politične in ekonomske preobrazbe v Sloveniji skozi izkušnje tekstilnih delavk in delavcev. Na podlagi dolgoletnega etnografskega raziskovanja razkriva razkorak med prevladujočimi makroekonomskimi naracijami in vsakdanjimi izkušnjami razlaščanja. Poudarja, da je bilo samoupravljanje oblika politične ekonomije, utemeljene na kolektivnem delu, dolgoročnem odrekanju in skupnih vlaganjih v družbeno lastnino. Postsocialistična prestrukturiranja so razgradile institucije in materialni svet, ki so ga ljudje gradili skupaj. Deindustrializacijo gre zato obravnavati kot strukturno nasilje, ki je izbrisalo razredni konflikt iz javnega diskurza ter prikrilo zgodovinske, družbene in afektivne razsežnosti razlastitve.
|