V članku obravnavamo odnos med slovenskim neokorporativizmom in socialno državo, pri čemer se osredotočamo na dolgotrajno oskrbo. Ker je korporativizem boj proti kapitalu, vendar znotraj struktur kapitalizma, se ni mogel upreti širjenju kapitalističnih odnosov v socialno državo. Vrh tega se je pričakovalo, da bo širitev imela omejene učinke na javni sektor, da bo zgolj povečala kakovost in raznolikost ponudbe. Naša analiza pokaže, da je v resnici vsilila tržno logiko celotnemu sektorju. Tako so si sindikati zmanjšali vpliv na socialno državo, ki so jo ob vzpostavitvi korporativizma menjali za svojo podreditev kapitalu.
|