Podrobno

Od socialne opore na delovnem mestu do duševnega zdravja strokovnih delavcev v vrtcu : razkrivanje posredne vloge poseganja dela v zasebno življenje
ID Kavčič, Tina (Avtor), ID Zager Kocjan, Gaja (Avtor), ID Pogorelc-Jesih, Nika (Avtor), ID Fekonja, Urška (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (553,69 KB)
MD5: D95588A3AC4B346228598A9791F2244B
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/view/25547 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Duševno zdravje strokovnih delavcev v vrtcu je povezano s kakovostjo njihovega dela in izidi pri otrocih na različnih področjih razvoja. Vrtci imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju razvoja in učenja malčkov in otrok, zato je pomembno prepoznati in razumeti dejavnike ter mehanizme, ki prispevajo k duševnemu zdravju strokovnih delavcev. Namen raziskave je bil preučiti povezanost med zaznano socialno oporo na delovnem mestu in z delom povezanim duševnim zdravjem strokovnih delavk v vrtcu ter posredno vlogo zaznanega poseganja dela v zasebno življenje v tej povezavi. V vzorec je bilo vključenih 862 vzgojiteljic in njihovih pomočnic, zaposlenih v javnih vrtcih. S pomočjo vprašalnikov smo pridobile podatke o njihovi starosti, značilnostih delovnega mesta, socialni opori pri delu, poseganju dela v zasebno življenje ter znakih težav (izčrpanosti in depersonalizaciji) ter dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu (poklicni izpolnitvi). Analiza poti je pokazala, da večja socialna opora na delovnem mestu ugodno prispeva k duševnemu zdravju na delovnem mestu, in sicer neposredno in posredno preko zniževanja poseganja dela v zasebno življenje. Zaznana socialna opora in poseganje dela v zasebno življenje predstavljata pomembnejša dejavnika v duševnem zdravju strokovnih delavk kot njihova starost in objektivne značilnosti delovnega mesta (število otrok s posebnimi potrebami in število tujejezičnih otrok v oddelku). Rezultati nakazujejo, da lahko s podpiranjem opornih odnosov med zaposlenimi v vrtcu zmanjšamo neugodne učinke zahtev delovnega mesta na duševno zdravje strokovnih delavk v vrtcu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vrtec, duševno zdravje, poseganje dela v zasebno življenje, socialna opora, vzgojiteljice
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
ZF - Zdravstvena fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 257-268
Številčenje:Letn. 34
PID:20.500.12556/RUL-177841 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.9:373.2.011.3-051
ISSN pri članku:2350-5141
DOI:10.20419/2025.34.612 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:264086787 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.01.2026
Število ogledov:97
Število prenosov:20
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Psihološka obzorja : slovenska znanstveno-strokovna psihološka revija
Založnik:Društvo psihologov Slovenije, Društvo psihologov Slovenije, Društvo psihologov Slovenije, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:2350-5141
COBISS.SI-ID:271603200 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:From workplace social support to the mental health of early childhood educators : the mediating role of work–life interference
Izvleček:
The mental health of early childhood education professionals is closely linked to the quality of their work and developmental outcomes in children across various domains. Given the central role of preschools in fostering early learning and development, it is crucial to identify and understand the factors and mechanisms contributing to the mental health of early childhood education professionals. This study aimed to examine the relationship between perceived workplace social support and work-related mental health among preschool educators, as well as the mediating role of perceived work-life interference in this association. The sample included 862 preschool teachers and their assistants, employed in public preschools. Relying on self-report questionnaires, data were collected on their age, work-related characteristics, workplace social support, work-life interference, and indicators of work-related mental health problems (exhaustion and depersonalization) and positive mental health (professional fulfilment). Path analysis revealed that greater workplace social support favourably contributes to mental health at work, both directly and indirectly, by reducing work-life interference. Perceived workplace social support and work-life interference emerged as more significant factors of preschool educators‘ mental health than their age and objective job characteristics (such as the number of children with special needs, and the number of non-native speakers in the group). The findings suggest that fostering supportive relationships among preschool staff can mitigate the adverse effects of job demands on mental well-being of early childhood education professionals.

Ključne besede:preschool, mental health, work-life interference, social support, preschool teachers

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P5-0062
Naslov:Uporabna razvojna psihologija

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj