V članku je obravnavana spregledana glasbena dediščina albanske skupnosti v postjugoslovanski Sloveniji. Gre za analizo, kako in zakaj je prevladujoče dojemanje Albancev okrepilo domnevo o njeni odsotnosti. S primerjavo urbanega središča in obrobja na primeru protislovnega pristopa k tej dediščini v Kočevju in novejšega procesa dediščinjenja v Ljubljani želimo premisliti podmeno, da se kulturno priznavanje manjšin v nacionalnem prostoru odvija enakomerno.
|