Nedavni napredek na področju umetne inteligence (Ui) je odprl nove možno-sti za oskrbo duševnega zdravja, saj omogoča razširljive in personalizirane inter-vencije, ki poskušajo odgovoriti na globalno pomanjkanje kliničnih virov. Kljub temu te tehnološke inovacije sprožajo globoka etična in filozofska vprašanja o naravi človeškega razvoja in vlogi tehnologije pri zdravljenju. Razprava, uteme-ljena na krščanski etiki vrlin in teološki antropologiji, poudarja duševno zdravje kot celosten proces, ki združuje telo, um in duha znotraj odnosnih in moralnih okvirov. Čeprav lahko Ui nadgradi klinično prakso, ne more nadomestiti bistve-nih moralnih, duhovnih in odnosnih dimenzij, ki sestavljajo pristno zdravljenje. Namesto tega je etična vloga Ui, da dopolnjuje človeško prisotnost in razločevanje, spodbuja vrlino in celostno dobrobit, namesto da osebo omejuje na podatke ali vzorce vedenja. Raziskava se konča z zagovarjanjem interdisciplinarnih pristopov, ki zagotavljajo, da integracija Ui v duševno zdravje spoštuje človeško dostojanstvo in spodbuja celovito vizijo razvoja.
|