V času, ki ga vse bolj zaznamujejo digitalna mediacija, tehnološka abstrakcija in reduktivne koncepcije človeškega telesa, se članek posveča krščanskemu razume-vanju utelešenja, ki je lahko pomembna protiutež tem težnjam. S pomočjo biblič-ne antropologije, judovske misli in krščanskega učenja o učlovečenju in vstajenju članek zagovarja pogled, da telo ni tehnična ovira ali le biološko dejstvo, temveč kraj daru, odnosov in poklicanosti. prek telesa se izraža človekova osebnost, uresni-čuje ljubezen in omogoča občestvo z drugimi. Članek kritično obravnava sodobne kulturne težnje, kot so transhumanizem, posthumanizem in samooptimiziranje, in ponuja teološko vizijo, v kateri se polnost življenja ne uresničuje prek transcendi-ranja telesa, temveč prek njegove preobrazbe v ljubezni. Krščanska utelešenost, ki temelji na hvaležnosti in odnosnosti, vabi k prenovljeni etiki prisotnosti v svetu, ki mu grozi vse večje raztelešenje.
|
