Predmet članka je verjetnost naložitve človeškega uma na nebiološki digitalni nosilec. Zamisel naložitve uma je dobila močen zagon zaradi napredka na podro-čju digitalizacije in umetne inteligence. Vprašanje verjetnosti naložitve uma je zelo relevantno za teologijo in religijo, saj obravnava ključna teološka vprašanja. Nedvomno je naložitev uma v napetosti s tistimi (religioznimi in teološkimi) po-gledi, ki človeka oziroma človeško osebo razumejo kot neločljivo enotnost duha in telesa. Zato je treba naložitev uma raziskati z vidika teologij. avtor se ukvarja s filozofskimi vprašanji naložitve uma, ki pa so zelo pomembna tudi za teologijo. V članku predstavi in kritično premisli temeljni predpostavki naložitve uma, du-alizem in funkcionalizem, in številne argumente proti verjetnosti naložitve uma, med drugimi argumente na podlagi bioloških omejitev zavesti, fenomenološkega vidika utelešenja, dejavnega vidika zavesti, pomena telesnega modela za identiteto ter vloge telesa v naši družbeni vpetosti, odnosih in življenju. Veliko pozornosti posveti pojasnitvi pomembnosti (živetega) telesa. Težko je videti, kako bi ga lahko nadomestil nebiološki digitalni substrat. V sklepu ugotavlja, da je verjetnost nalo-žitve uma znanstveno in filozofsko zelo vprašljiva. Glede na razpoložljivo evidenco lahko utemeljeno zagovarjamo stališče, da je človeški um bistveno odvisen od svo-jih bioloških in telesnih vidikov, zato ga ni mogoče reproducirati na nebioloških digitalnih substratih.li-genco, deluje kot ogledalo družbenih konstrukcij spola, utelešene čustvenosti in odnosov, hkrati pa na njih tudi vpliva.
|
