Prispevek predstavlja poskus analize osebnih zapisov slovenskih vojaških duhovnikov iz prve svetovne vojne v kontekstu t. i. ‚čustvene fronte‘. Na podlagi fragmentov iz spominskih zapisov, pisem in redkih dnevniških notic slovenskih duhovnikov (npr. Janeza Cegnarja, Leopolda Turšiča, Januša Golca) je bilo te mogoče vpeti v primerjalni okvir predstavnikov duhovne oskrbe oboroženih sil drugih vojskujočih se držav in ugotovitve sodobnih raziskovalcev, ki se posvečajo tej tematiki. Iz pregledanega je mogoče razbrati, da so slovenski vpisi le del širšega vzorca, v katerem so vojni kurati postali opazovalci, tolažniki in kronisti bolečih in neopisljivih travmatičnih dogodkov na frontnih črtah prve svetovne vojne – dogodkov, ki so še kako zaznamovali tudi njih same.
|