Prispevek predstavlja rezultate literarne analize, ki ob upoštevanju literarnih žanrov Svetega pisma osvetlijo vlogo nekaterih ženskih likov v procesu transformacije in preusmeritve čustev glavnih akterjev v ključnih trenutkih izbranih pripovedi. Nekatera srečanja s svetopisemskimi ženami so omogočila v glavnih osebah spremembo čustev, usmerjenih k maščevanju (izbruhu jeze in nasilja), in tako tudi drugačen izid dogodkov – od napovedane reakcije maščevanja in nasilja k prepustitvi Bogu sebe in drugega, tj. od nakazane dinamike smrti k dinamiki življenja. To je razvidno v pripovedi o Abigájili v 1 Sam 25; med drugimi primeri, gl. tudi 2 Sam 14, kjer je opisan vpliv govora modre žene iz Tekoe na Davida pri spremembi odločitve glede sina Absaloma. Analizirali smo tudi primer spremembe čustev bridkosti, stiske in obupa Izraelcev (zaradi neizogibnega propada, poraza in padca naroda v roke sovražnikov, gl. Jdt 7,30-32; 8,9) v pogum in zaupanje ter kasneje v nepričakovano rešitev in veselje naroda (preko Judite posebej v Jdt 8). Analize razkrivajo, kako v določenih literarnih kontekstih nekateri ženski liki izražajo odprtost do Božjega delovanja in odrešenja ter odigrajo odločilno vlogo pri preusmerjanju čustev – posebej preko pogovora z glavnimi osebami. Omenjeni liki so v teh besedilih zaznamovani s prepoznavnimi potezami preroškega in modrostnega sloga. Prispevek ob sistematični analizi izvirnikov in ob primerjalni analizi starih prevodov Svetega pisma (Septuaginte in Vulgate) posveča posebno pozornost izrazoslovju in leksikografskim elementom, ki v različnih svetopisemskih jezikih opisujejo več odtenkov čustev in njihovo moč v medčloveških odnosih.
|
