Podrobno

Vpliv septičnih, aseptičnih in mehkotkivnih dejavnikov na odpoved totalne endoproteze kolka
ID Roškar, Samo (Avtor), ID Trebše, Rihard (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (28,70 MB)
MD5: 1E16D22D8EBEB28025B220CF1FFF6286

Izvleček
Znanstveno izhodišče: Totalna endoproteza (TEP) kolka je med najuspešnejšimi kirurškimi posegi. Letno se v državah vključenih v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) povprečno opravi 160 primarnih vstavitev TEP kolka na 100 000 prebivalcev. Pri čemer imajo sodobne kolčne endoproteze stopnjo 10-letnega preživetja > 90 %. Ne glede na uspešnost TEP kolka določen delež pacientov ostaja nezadovoljnih in predstavljajo pomembno breme za zdravstveni sistem države. Namen dela: Namen doktorskega dela je bil analizirati posamezne razloge za odpoved TEP kolka, pri čemer smo analizo razdelili na tri dele. Prvič, analizirali smo odpovedi vezane na posamezen tip kolčne endoproteze. Drugič, natančneje smo analizirali skupino aseptičnih odpovedi, s poudarkom na pertrohanterni bolečini. Tretjič, analizirali smo skupino septičnih odpovedi. Hipoteze: Na področju analize odpovedi posameznih tipov TEP kolka smo testirali naslednje hipoteze: H1. Preživetje kolčne endoproteze tipa Zweymüller pri spremljanju do 25 let v kohorti cca. 2000 pacientov iz ene bolnišnice je odvisno od pridruženih dejavnikov (kirurg, starost pacienta, spol pacienta, operirana stran in letni čas operacije), a se ne razlikuje pomembno od preživetja tega vsadka v doslej objavljenih raziskavah. H2. Preživetje kolčne endoproteze tipa EcoFit® pri spremljanju do 12 let v kohorti cca. 700 pacientov iz ene bolnišnice se ne razlikuje pomembno od preživetja podobno oblikovanega vsadka Taperloc® v doslej objavljenih raziskavah. Na področju aseptičnih odpovedi smo predpostavljali, da: H3. Preveden in v slovenščini validiran vprašalnik VISA-G omogoča klinično oceno pertrohanterne bolečine z ustrezno zanesljivostjo s področja notranje skladnosti (angl. internal consistency), zanesljivostjo s področja ponovljivosti (angl. test-retest reliability), veljavnost s področja sočasne veljavnosti (angl. concurent validity) ter opredelili učinek stropa in tal. H4. Večji offset pri vstavljeni totalni endoprotezi kolka je povezan z bolj izraženo pertrohanterno bolečino vrednoteno z vprašalnikom VISA-G in slabšim funkcionalnim izidom vrednotenim s točkovanjem po Harrisu (angl. Harris Hip Score, HHS), ki se reverzibilno izboljša po revizijski operaciji z namenom normalizacije offseta. Na področju septičnih odpovedi smo predpostavljali, da: H5. Viskoznost sklepnega punktata je pri skupini pacientov s septično odpovedjo, opredeljeno s kriteriji Evropskega združenja za okužbe kosti in sklepov (angl. European Bone and Joint Infection Society, EBJIS), TEP različna od viskoznosti sklepnega punktata pri skupini pacientov z aseptično odpovedjo TEP. H6. Perioperativna raba glukokortikoida ne vpliva na povečano pojavnost okužbe po primarni TEP kolka. H7. Dosledno upoštevanje protokola zdravljenja rezultira v visokem deležu ozdravitev korinebakterijskih okužb. Metode: Na področju analize odpovedi vezanih na določen tip TEP kolka smo pregledali operativne zapisnike za brezcementne kolčne endoproteze tipa Zweymüller in EcoFit®. Analizirali smo preživetje TEP kolka do revizije oz. do odstranitve nemobilnih komponent z metodo Kaplan-Meier z minimalnim spremljanjem 5 let. Vpliv pridruženih dejavnikov na preživetje TEP kolka smo analizirali z metodo Coxove regresije. Na področju aseptičnih odpovedi smo prevedli in validirali vprašalnik VISA-G v slovenskem jeziku v skladu z veljavnimi priporočili, preverili smo zanesljivost s področja notranje skladnosti s statistiko Cronbach alfa, preverili smo zanesljivost s področja ponovljivosti z medrazrednim korelacijskim koeficientom (angl. interclass correlation coefficient), preverili smo veljavnost s področja sočasne veljavnosti s Pearsonovim korelacijskim koeficientom ter opredelili učinek stropa in tal. Spremembe offseta kolčnega sklepa smo analizirali na podlagi RTG posnetkov z metodo, kot jo opisujeta Bjarnaason in Reikeras in smo opredelili povezavo s prisotnostjo pertrohanterne bolečine. Na področju septičnih odpovedi smo analizirali viskoznost vzorcev sklepnih punktatov pri primarnih vstavitvah endoprotez, pri aseptičnih odpovedih in pri septičnih odpovedih. Pri analizi vpliva perioperativne rabe glukokortikoida na pojavnost PJI smo paciente z idiopatsko artrozo in vstavljeno primarno endoprotezo spremljali 2 leti od posega in beležili pojavnost PJI. Tveganje za pojav PJI smo analizirali z multivariantno logistično regresijo. Pri analizi korinebakterijskih okužb smo analizirali delež ozdravitve pri monomikrobni in polimikrobni skupini korinebakterijskih PJI ter delež ozdravitve glede na tip uporabljenega kirurškega zdravljenja. Rezultati: Za totalno kolčno endoprotezo tipa Zweymüller smo po 10/15/20/25 letih spremljanja opredelili kumulativno preživetje do revizije 92/90/85/81 %. Ob upoštevanju starosti, spola in strani operacije smo ugotovili, da so posegi opravljeni s strani manj izkušenega kirurga, toplejši del leta (pomlad vs. zima) in uporaba komponent različnih proizvajalcev dejavniki povezani s slabšim preživetjem vsadka. Kumulativno preživetje s spremljanjem do revizije je za femoralno komponento EcoFit® po 5/10 letih spremljanja znašalo 96/94 %. V naši kohorti je stopnja revizij femoralne komponente tipa EcoFit® znašala 0,46 na 100 komponent-let, kar ni bilo statistično značilno različno od poročanih vrednosti za femoralno komponento tipa Taperloc®. Večja starost pacienta je v naši kohorti predstavljala dejavnik tveganja za revizijo femoralne komponente tipa EcoFit® (razmerje tveganj 1,039, p = 0,048). Za slovensko različico vprašalnika VISA-G smo ugotovili zanesljivost s področja ponovljivosti ICC 0,977; 95 % interval zaupanja (IZ) (0,960, 0,986). Notranja skladnost vprašalnika je znašala 0,79, ocenjeno s Cronbach alfa. Statistično značilna, vendar nizka korelacija, je bila opredeljena med HHS in VISA-G (r = 0,48). Z analizo 123 punktatov sinovialne tekočine odvzetih pri revizijskih posegih, je srednja vrednost viskoznosti sinovialne tekočine (angl. synovial fluid, SF) v skupini pacientov s PJI znašala 8.5 ± 0.4 mPa s, medtem ko je bila viskoznost v aseptični skupini pacientov 103.2 ± 18.8 mPa s (p < 0,05). Za viskoznost SF je znašala občutljivost 100 % in specifičnost 85,3 %, površina pod krivuljo (angl. area under the curve, AUC) je znašala 0,832; 95 % IZ (0,739, 0,925). Z multivariantno logistično regresijo smo ugotovili, da perioperativna raba deksametazona ni bila povezana z večjim tveganjem za PJI znotraj prvih 2 let spremljanja (razmerje obetov 0,80, 95 % IZ (0,30, 1,73); p = 0,603). Med monomikrobnimi PJI povzročenimi s korinebakterijami je bila ozdravitev 100 %, medtem ko je v polimikrobni skupini bilo ozdravljenih 87 % pacientov. V polimikrobni skupini je znašala uspešnost zdravljenja s protokolom z debridementom in ohranitvijo vsadka 90 %, medtem ko je bila uspešnost protokola z menjavo vsadka 85 %. Zaključki: Naša raziskava s 23255 komponent-let spremljanja vsadka predstavlja največjo do sedaj objavljeno kohorto pacientov z vstavljeno tretjo generacijo kolčne endoproteze tipa Zweymüller iz ene bolnišnice. Pri analizi dolgoročnega preživetja smo pri tretji generaciji kolčne endoproteze tipa Zweymüller ugotovili, da pomembno vplivajo na preživetje vsadka okoljski dejavniki v času primarne artroplastike, z vidika preživetja vsadka pa je pomembna tudi variabilnost med kirurgi. Dolgoročno preživetje femoralne komponente tipa EcoFit® je primerljivo s preživetjem vsadka tipa Taperloc®. Kot posebno opozorilo gre izpostaviti previdnost pri uporabi tovrstnega metafizno fiksacijskega vsadka pri starejših pacientih. Slovenska različica vprašalnika VISA-G ima odlične psihometrične lastnosti, potrebne za vrednotenje težav, povezanih z GTPS, pri pacientih z obrabo kolka v Sloveniji. Viskoznost SF je bolj občutljiv, ampak nekoliko manj specifičen diagnostični test kot število celic v sinovialni tekočini z diferencialnim pregledom pri diagnostiki PJI. Naša raziskava je prva, ki je v enem centru s standardizirano diagnostiko PJI pokazala, da enkratni perioperativni intravenski odmerek deksametazona ni povezan s povečanim tveganjem za zgodnjo ali zakasnjeno okužbo po vstavitvi totalne endoproteze. Za razliko od do sedaj objavljenih raziskav PJI povzročenimi s korinebakterijami, so naši rezultati zdravljenja dobri, z deležem ozdravitve korinebakterijskih PJI v naši kohorti 91 %. Delež ozdravitve je bil nekoliko nižji v skupini polimikrobnih v primerjavi z monomikrobnimi okužbami in je znašal 87 % proti 100 %.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:totalna endoproteza kolka, okužbe endoproteze, aseptične odpovedi, mehkotkivna problematika
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-177652 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.12.2025
Število ogledov:399
Število prenosov:134
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of septic, aseptic and soft tissue factors on the total hip arthroplasty failure
Izvleček:
Scientific background: Total hip arthroplasty (THA) is considered one of the most successful surgical interventions. In countries under the Organisation for Economic Cooperation and Development (OECD), about 160 primary THA procedures are performed per 100,000 inhabitants. Many available studies and registry reports indicate a >90% survival rate of modern THA at a 10-year follow-up. Despite the general well-being of patients with THA, some patients still complain about the operated hip, and they represent an important burden to the healthcare system. Aim: This thesis aimed to analyse the reasons for THA failure. Thus, our research was divided into three subsets. Firstly, we aimed to analyse THA failures related to a specific implant. Secondly, the group of aseptic failures was considered, with a focus on pertrochanteric pain syndrome. Thirdly, the group of septic failures was analysed. Hypotheses: In the field of failure analysis of individual types of total hip endoprostheses, we tested the following hypotheses: H1. The survival of the Zweymüller hip endoprosthesis, when followed up for 25 years in a cohort of approximately 2,000 patients from a single hospital, depends on associated factors (surgeon, patient age, gender, operated side and season of the surgery), but does not differ significantly from the survival of this implant in previously published studies. H2. The survival of the EcoFit® type hip endoprosthesis, when followed up for 12 years in a cohort of approximately 700 patients from a single hospital, does not differ significantly from the survival of the similarly designed Taperloc® implant in previously published studies. In the field of aseptic failures, our hypotheses were: H3. The translated and validated VISA-G questionnaire in the Slovenian language allows for the clinical assessment of pertrochanteric pain with adequate internal consistency, test-retest reliability, concurrent validity, and defines the ceiling and floor effects. H4. A larger offset in total hip arthroplasty is associated with more pronounced pertrochanteric pain assessed with the VISA-G questionnaire and a worse functional outcome, assessed with the Harris Hip Score (HHS), which reversibly improves after revision surgery with the aim of normalizing the offset. In the field of septic failures, our hypotheses were: H5. Synovial fluid viscosity in the group of septic failures, defined by the EBJIS criteria, differs significantly from the synovial fluid viscosity of patients with aseptic failure of joint arthroplasty. H6. Perioparative use of glucocorticoids does not increase the incidence of the periprosthetic joint infection after primary total hip arthroplasty. H7. Consistent adherence to the septic treatment protocol results in a high cure rate of corynebacterial infections. Methods: In the field of failure analysis of individual types of total hip endoprostheses, we reviewed operative records for cementless hip endoprostheses of the Zweymüller and EcoFit® types. We analysed the survival of total hip arthroplasty until revision or removal of immobile components using the Kaplan-Meier method, with a minimum follow-up of 5 years. The influence of associated factors on total hip arthroplasty survival was analysed using the Cox regression method. In the field of aseptic failures, we translated and validated the VISA-G questionnaire in the Slovenian language in accordance with current recommendations. We assessed internal consistency using Cronbach’s alpha, test-retest reliability using the interclass correlation coefficient, and concurrent validity using the Pearson correlation coefficient. We also defined the ceiling and floor effects. We analysed changes in hip joint offset based on X-ray images using the method described by Bjarnaason and Reikeras and determined the relationship with the presence of pertrochanteric pain. In the field of septic failures, we analysed the viscosity of synovial fluid sampled obtained during revision total joint arthroplasties performed for aseptic and septic reasons. In the analysis of the impact of perioperative glucocorticoid administration on the incidence of periprosthetic joint infection, we followed patients with idiopathic osteoarthritis who underwent- primary total joint arthroplasty for two years after the procedure and recorded the incidence of periprosthetic joint infection. The risk for periprosthetic joint infection was analysed using multivariate logistic regression. In the analysis of corynebacterial infections, we analysed the cure rate in monomicrobial and polymicrobial groups of corynebacterial periprosthetic joint infections, as well as the cure rate according to the type of surgical treatment used. Results: For Zweymüller total hip arthroplasty, the cumulative revision-free survival rates were 92/90/85/81% at 10/15/20/25 years of follow-up, respectively. After adjusting for age, gender, and side of surgery, we found that surgery performed by a less experienced surgeon, the warmer part of the year (spring vs. winter), and the use of components from different manufacturers were significant risk factors with worse implant survival. The cumulative revision-free survival of the EcoFit® femoral component at 5/10 years of follow-up was 96/94%, respectively. In our cohort, the revision rate of EcoFit® femoral component was 0.46 per 100 component-years, which was not significantly different from the reported values for the Taperloc® femoral component. Higher patient age was a risk factor for revision of the EcoFit® femoral component in our cohort (hazard ratio 1.039, p = 0.048). For the Slovenian version of the VISA-G questionnaire, we found a test-retest reliability of ICC = 0.977, 95% confidence interval (CI): 0.960–0.986. Internal consistency was assessed with Cronbach’s alpha = 0.79. A statistically significant but low correlation was found between the HHS and VISA-G (r = 0.48). In the analysis of 123 synovial fluid samples obtained during joint arthroplasty revision, the mean synovial fluid viscosity in the septic group was 8.5 ± 0.4 mPa s, while in the aseptic group it was 103.2 ± 18.8 mPa s (p < 0.05). Synovial fluid viscosity achieved 100% sensitivity and 85.3% specificity, with an AUC of 0.832, 95% CI: 0.739–0.925. Multivariate logistic regression showed that perioperative dexamethasone use was not associated with an increased risk of periprosthetic joint infection within first two years of follow-up (odds ratio = 0.80, 95% CI: 0.30–1.73; p = 0.603). Among monomicrobial periprosthetic joint infections caused by corynebacteria, the cure rate was 100%, while in the polymicrobial group 87% of patients were cured. In the polymicrobial group, the success rate of treatment with debridement and implant retention was 90%, while the success rate of the reimplantation protocol was 85%. Conclusions: Our study, with 23,255 component-years of follow-up, represents the largest published cohort of patients with third-generation Zweymüller total hip endoprostheses from a single hospital. When analysing the long-term survival of the third-generation of Zweymüller total hip endoprosthesis, environmental factors at the time of primary arthroplasty have an impact, and variability between surgeons is also important for the implant survival. The long-term survival of the EcoFit® femoral component is comparable to that of the Taperloc® implant. Special caution is advised when using this type of metaphyseal fixation stem in the elderly patients. The Slovenian version of the VISA-G questionnaire has excellent psychometric properties needed to assess gluteal tendinopathy-related disability in patients with pertrochanteric pain in Slovenia. Therefore, we recommend using the questionnaire to assess trochanteric hip pain. Synovial fluid viscosity is a more sensitive but slightly less specific diagnostic test than synovial fluid cell count with differential examination in the diagnosis of periprosthetic joint infection. Our study is the first, in a single centre with a standardized periprosthetic joint infection diagnostics, to show that a single perioperative intravenous dose of dexamethasone is not associated with an increased risk of early or delayed periprosthetic joint infection after total joint arthroplasty in patients with primary osteoarthritis. Unlike previously published studies on corynebacterial periprosthetic joint infections, our treatment results are favourable, with a cure rate of 91% in our cohort. The cure rate was slightly lower in the polymicrobial group compared to the monomicrobial group, at 87% and 100%, respectively.

Ključne besede:total hip arthroplasty, periprosthetic joint infections, aseptic failures, soft tissue problematics

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj