Pričujoči shematični pregled mapira znanstveno in strokovno literaturo o vojaški duhovščini, indeksirano v podatkovnih bazah Scopus in Web of Scien-ce v obdobju 2014–2024. V prispevku odgovarjamo na vprašanje, kako so vlo-ge vojaških kaplanov, modeli izvajanja, oblike sodelovanja in metodološki pristopi povezani z moralno ranjenostjo, samomorilnostno oskrbo, verskim in etničnim pluralizmom ter stalno pripravljenostjo. Iskanje v bazah (14. marec 2025) je prineslo 217 zapisov, po presoji jih je našim merilom ustrezalo 58. Študije smo kategorizirali na troje vrst, in sicer: študije izidov (n = 3), izvedbene/na izvajalce usmerjene (n = 37) ter konceptualne/zgodovinske/politične/sintezne (n = 18). Raziskava je pokazala, da je sodelovanje vojaških kaplanov s psihološko službo in poveljstvom najbolj razvito področje, podpirajo pa ga mreža sodelujočih in krizni protokoli. Intervencije ob moralni ranjenosti se razvrščajo v tri tipe: intervencije, ki jih izvajajo kaplani, sovodene (kaplan in klinični strokovnjak) in protokolirani narativno-ritualni pristopi s sicer obetavnimi, a še omejenimi izidi. Dokazano podprta praksa se razvija prek preverjanj, skupnega jezika in kratkih intervencij; primerjalne študije poudarjajo raznolike merilne parametre, etične okvire in upravljanje po državah. V vzorcih so sicer izrazito za-stopani krščanski duhovniki, moški pripadniki ter ameriški vojaški in veteranski konteksti. Vrzeli vključujejo pomanjkanje strožjega preskušanja učinkovitosti, raziskav zunaj ZDA in manjšinskih veroizpovedi, preizkušanja mehanizmov delovanja ter ekonomskega vrednotenja.
|