Camino de Santiago se je v pozni moderni dobi uveljavil kot ritualni prostor, kjer se srečujejo pripadniki različnih duhovnih, religijskih in sekularnih usmeritev. Članek raziskuje Camino kot prostor duhovnega pluralizma in samotranscendence ter poudarja njegov transformativni potencial neodvisno od romarjevega prepričanja. Na podlagi empiričnih študij pokažemo, da romanje spodbuja izjemne človekove izkušnje (IČI), osebnostno rast ter spremembo osebne hierarhije vrednot v smeri univerzalizma in benevolence. V okviru integrativne perspektive duhovnosti predlagamo zasnovo etično utemeljenih, z umetno inteligenco (UI) podprtih romarskih spremljevalcev, ki ne komodificirajo poti, temveč jo podpirajo. Takšni UI-sistemi ne opravljajo le logistične funkcije, temveč lahko spodbujajo refleksijo, omogočajo srečevanje pripadnikov različnih duhovnih usmeritev in krepijo skupnostni ter eksistencialni značaj Camina. Ta vizija odpira prostor za nadaljnje interdisciplinarne raziskave o tem, kako lahko digitalna orodja poglabljajo duhovno osmišljene človekove izkušnje.
|