Marijina prikazovanja in romanja v Medžugorje že desetletja vzbujajo različna mnenja in stališča v Katoliški cerkvi in javnosti. Po uvodu avtorja najprej orišeta širši zgodovinski in družbenopolitični kontekst Marijinih prikazovanj v Medžugorju. Nato predstavita stališča Dikasterija za nauk vere (DDF) o prikazovanjih v Medžugorju s poglobljeno analizo dokumentov Norme za ravnanje pri razločevanju domnevnih nadnaravnih pojavov (2024) in Kraljica miru: Navodilo o duhovni izkušnji, povezani z Medžugorjem (2024), pri čemer je posebna pozornost namenjena razumevanju molitve v kontekstu Medžugorja in njenih duhovnih sadov. V četrtem delu analizirata vsebino domnevnih Marijinih sporočil, ki so jih posredovali t. i. vidci, v zadnjem, petem delu pa se osredotočita na pomen molitve v Marijinih medžugorskih sporočilih z analizo njenih vabil k molitvi preko sporočil. Članek obravnava vlogo in pomen molitve, h kateri poziva in spodbuja Božja Mati kot posrednica med Bogom in človekom, s posebnim poudarkom na njenih sporočilih. Ti pozivi k molitvi so v skladu z uveljavljenim katoliškim naukom, po katerem je molitev bistveno sredstvo za komunikacijo z Bogom in prejemanje božjih milosti ter s tem človekovega duhovnega razvoja. Izvirnost te znanstvene raziskave je v vrednotenju pomena molitve v kontekstu Marijinih sporočil v Medžugorju in v analizi stališča Dikasterija za nauk vere, ki v svoji oceni Marijinih prikazovanj uradno poudarja duhovne (molitvene) sadove medžugorskega gibanja in se opira na Marijina sporočila. Avtorja uporabljata deskriptivno in analitično metodo. Posebej poudarjata, da se Sveti sedež v svojem uradnem stališču v svoji oceni sklicuje na sporočila medžugorske Marije, ne da bi predhodno potrdil tamkajšnja Marijina prikazovanja. V razmerah, ko Sveti sedež (še) ni uradno potrdil pristnosti Marijinih prikazovanj, se avtorja ne ukvarjata z avtentičnostjo sporočil in prikazovanj, ki so jih posredovali t. i. vidci, temveč zagovarjata tezo, da so za ugotavljanje pristnosti medžugorskega pojava najverjetneje najbolj pomembni duhovni sadovi, pri katerih je odločilnega pomena molitev na osebni in skupni ravni.
|