Ocena izhodišč za uvajanje načrtov za zasebno gozdno posest na Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec : diplomsko delo - univerzitetni študij

Potočnik, Gregor (avtor), Bončina, Andrej (mentor)

V Sloveniji je zasnova gozdnega načrtovanja enotna ne glede na lastništvo, intenzivnost gospodarjenja in interes lastnikov za gospodarjenje, kar je vprašljivo z vidika uporabnosti načrtov in stroškov izdelave. Ena izmed dopolnitev je uvedba načrtov za gozdno posest (NGP). Omenjeni načrt bi omogočil prilagajanje načrtovanja intenzivnosti gospodarjenja in interesu lastnikov. V raziskavi smo ocenili izhodišča za uvedbo načrtov za gozdno posest na GGO Slovenj Gradec. Anketiranih je bilo 179 naključno izbranih lastnikov gozdov iz štirih velikostnih kategorij na celotnem območju GGO Slovenj Gradec. V prvem delu raziskave je bil namen ugotoviti splošne razlike posestnikov glede na velikostne kategorije. Bistvena ugotovitev je, da z naraščanjem velikosti posesti narašča tudi delež čistih kmetij in delež lastnikov, katerim gozd daje večji del dohodka. V drugem delu pa je bil naš namen ugotoviti, kako so lastniki seznanjeni s sedanjimi načrti, informacijami, ki so potrebne za gospodarjenje ter kakšne so možnosti za vpeljavo NGP. Glede gojitvenih načrtov je bil rezultat presenetljiv, saj je v povprečju slabih 80 % anketiranih odgovorilo, da načrte poznajo in uporabljajo. Anketiranci so najbolj seznanjeni z informacijami, ki se navezujejo na posestne meje, o tem, koliko lesa lahko posekajo, o krojenju lesa in o izvedbi sečnje. 60 % anketiranih je odgovorilo, da bi bil NGP dober in koristen pripomoček pri gospodarjenju. Z NGP bi se krepili odnosi med lastniki gozdov in gozdarji.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: gozdne posesti, zasebni gozdovi, posestna struktura, posestni načrti, gozdni posestniki, gozdnogospodarsko načrtovanje, participacija, Slovenj Gradec
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [G. Potočnik]
• Leto izida: 2010
• Št. strani: IX, 41 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-17758
• UDK: 630*62(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 3083686
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik

Izvleček

In Slovenia the concept of forest planning is uniform regardless of ownership,the intensity of management and the management interests of the owners which rises the question of usefulness of plans and costs of elaboration. One of the possible solutions is the forestry property plan (FPP). FPP would enable to adjust the planning of intensive management to the interests of the owners. In the research we assessed the basis for the introducing of the plans in forest management unit (FMU) Slovenj Gradec. 179 forest owners from 4 size categories of the whole area of FMU Slovenj Gradec were randomly chosen for filling out the questionnaire. In the first part the goal was to find out the differences between the owners based on size categories. The essential finding was that with the rising size of the forestproperty the share of full farmers and owners who get most of their profit out of their forest grow as well. In the second part our intention was to find out how the owners are familiar to present management plans and information needed for management and what the possibilities for introducing FPP are. For the sylvicultural plans the result was surprising, as around 80 % of the owners stated of knowing and using the plans. Forest owners were best informed about the forest property borders, about the allowable cut, and about the tailoring the woods. 60 % of the respondents answered that FPP would be a favourable and useful tool aiming at the management of the property. With FPP the relationship between forest owners and foresters would strengthen.