Tekstilni odpadki so postali resen svetovni problem, ki vodi do onesnaževanja, izčrpavanja virov in prenatrpanosti odlagališč. Za premagovanje teh težav so potrebne trajnostne strategije oblikovanja, ki zmanjšujejo porabo virov in količino odpadkov ter ohranjajo ekološko ravnotežje. Hitra rast otrok zahteva redno menjavo oblačil, kar povzroča veliko odpadkov tkanin. Na tem področju primanjkuje zamisli za zmanjšanje količine odpadkov otroških oblačil, kar vpliva na trajnostno učinkovitost tekstilne industrije. V raziskavi je proučevan potencial plisiranja otroških oblačil, da bi zmanjšali količino odpadkov in podaljšali trajnost oblačil. Proučevani so bili trajno plisiranje v vzdolžni in prečni smeri blaga, obstojnost gub, prileganje plisiranih oblačil, omejitve pri izdelavi in izzivi. Trajno plisirane so bile tkanine iz 100-odstotnega poliestra, mešanice poliestra in bombaža ter 100-odstotnega bombaža. Uporabljeni so bili kalupi za plisiranje in tri metode: sušenje v pečici, sušenje v pečici z vodnimi vrčki in parjenje. Pokazalo se je, da parjenje omogoča trajne gube na tkaninah iz 100-odstotnega poliestra, ki so obstojnejše kot na tkaninah iz mešanice poliestra in bombaža oziroma iz 100-odstotnega bombaža. Plisiranje zmanjšuje pogosto menjavo oblačil, saj omogoča, da se tkanina razširi in prilega različnim velikostim telesa, ne da bi pri tem izgubila strukturno celovitost. Tako se oblačila nosijo dalj časa, s tem pa je tudi tekstilnih odpadkov manj.
|
