Podrobno

Povezanost socialne opore in predporodne depresije - pregled literature : diplomsko delo
ID Rojs, Urška (Avtor), ID Kavčič, Tina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mivšek, Ana Polona (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (651,13 KB)
MD5: 3C66B6AEFAB1AD575AAE490E39A2A3E1

Izvleček
Uvod: Predporodna depresija velja za enega najpogostejših zdravstvenih problemov v nosečnosti. Pojavi se pri 10–20 % nosečnic in je resna bolezen, ki ima škodljiv vpliv tako na žensko kot na njenega otroka. Predporodno obdobje je lahko za žensko čas povečane ranljivosti z resnimi socialnimi, čustvenimi, telesnimi in finančnimi posledicami. Namen: Namen diplomske naloge je raziskati povezanost med socialno oporo in razvojem predporodne depresije. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je bila bibliografska baza podatkov PubMed. Izbor literature je potekal po smernicah PRISMA. Raziskave so bile analizirane glede na raziskovalno zasnovo, značilnosti preiskovancev, značilnosti intervencij, merilna orodja za spremljanje izidov in glavne ugotovitve. Rezultati: V končni pregled literature je bilo vključenih osem raziskav ? metaanaliza s pregledom literature, pet presečnih, ena vzdolžna raziskava ter pregled kvalitativnih raziskav. Kakovost raziskav smo ovrednotili in kategorizirali s pomočjo razvrstitve po hierarhiji dokazov, ki opredeljuje osem nivojev. V četrti nivo se je uvrstila ena raziskava, šest raziskav se je uvrstilo v peti nivo in ena v šesti. V raziskave je bilo vključenih skupno 69.873 žensk z največjim številom v metaanalizi, kjer je bilo vključenih 64.449 žensk. Pregled je prikazal enotnost ugotovitev, da je višja raven socialne opore povezana z manjšo izraženostjo simptomov depresije v nosečnosti. Avtorji v svojih raziskavah posebej poudarjajo pomembnost opore partnerja in družine noseče ženske. Razprava in zaključek: Pregled literature dosledno potrjuje, da socialna opora deluje kot ključen varovalni dejavnik in zmanjšuje tveganje za razvoj predporodne depresije. Ta pozitivni učinek socialne opore je prisoten v različnih kulturnih okoljih, deluje pa preko psihološkega mehanizma blaženja stresa ter uravnavanja nevrobioloških odzivov telesa. Zaradi dokazane koristi socialne opore za duševno zdravje nosečnic je v prihodnosti v klinično prakso nujno vključiti sistematično oceno socialne mreže in spodbujati intervencije za krepitev socialne opore nosečnic.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, babištvo, predporodna depresija, socialna opora, nosečnost, duševno zdravje, preventiva
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[U. Rojs]
Leto izida:2025
Št. strani:29 str.
PID:20.500.12556/RUL-177553 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:618.2/.7
COBISS.SI-ID:262852355 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.12.2025
Število ogledov:25
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Relation between social support and prenatal depression - a literature review : diploma work
Izvleček:
Introduction: Prenatal depression is considered one of the most common health problems during pregnancy. It occurs in 10-20% of pregnant women and is a serious illness that has a detrimental effect on both the woman and her child. The prenatal period can be a time of increased vulnerability for women, with serious social, emotional, physical and financial consequences. Purpose: The purpose of this work is to investigate the relationship between social support and the development of prenatal depression. Methods: A descriptive method of work is used with a systematic review of professional and scientific literature. The bibliographic database PubMed was used. The literature was selected according to the PRISMA guidelines. The studies were analyzed according to the research design, characteristics of the subjects, characteristics of the interventions, measurement tools for monitoring outcomes, and main findings. Results: A total of eight articles were included in the final literature review: a meta-analysis with a literature review, five cross-sectional studies, one longitudinal study, and a review of qualitative studies. We evaluated and categorized the quality of the studies using an evidence hierarchy that defines eight levels. One study was classified at level four, six studies were classified at level five, and one at level six. A total of 69,873 women were included in the studies, with the largest number in the meta-analysis, which included 64,449 women. The review showed consistency in the findings that a higher level of social support is associated with less symptoms of depression during pregnancy. In their studies, the authors particularly emphasize the importance of support from the partner and family of pregnant women. Discussion and conclusion: A review of the literature consistently confirms that a higher level of social support acts as a key protective factor and reduces the risk of developing prenatal depression. This positive effect of social support is present in different cultural settings and works through the psychological mechanism of stress mitigation and regulation of the body's neurobiological responses. Due to the proven benefits of social support for pregnant women’s mental health, it is essential to include a systematic assessment of the social network in clinical practice in the future and to promote interventions to strengthen social support for pregnant women.

Ključne besede:diploma theses, midwifery, antenatal depression, social support, pregnancy, mental health, prevention

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj