Namen te doktorske disertacije je preučiti, kako trenažna, tekmovalna, akademska, delovna in psihosocialna obremenitev prispevajo k pojavu poškodb in bolezni pri vrhunskih slovenskih rokometaših. Disertacija obsega pet člankov; prvi opisuje protokol raziskave. V eni tekmovalni sezoni je bilo spremljanih 189 športnikov (povprečna starost 23,3 ± 4,4 leta) z uporabo tedenskih vprašalnikov o zdravstvenih težavah in obremenitvah ter petih odvzemov vzorcev krvnih biomarkerjev. Druga raziskava je potrdila odlično zanesljivost (Cronbach’s α = 0,82–1,00; ICC = 0,84–1,00) prvega standardiziranega orodja za spremljanje zdravja športnikov v slovenskem jeziku – vprašalnika OSTRC-H2-SLO. Tretji članek je pokazal, da je 79 % športnikov med sezono utrpelo vsaj eno zdravstveno težavo, pri čemer je bila skupna incidenca 2,19 zdravstvenih težav na igralca na leto. Analize glede na igralna mesta so pokazale povečano tveganje pri krilnih in zunanjih igralcih, pri čemer so se koleno, gleženj, rama in spodnji del hrbta izkazali kot najpogostejša mesta poškodb. Četrti članek je razkril šibke do zmerne, a statistično pomembne povezave med subjektivnimi in objektivnimi merami stresa in obremenitve. Pri približno polovici športnikov so subjektivne mere stresa zmerno do močno
sovpadale s krvnimi biomarkerji, kar podpira njihovo uporabo kot praktičnih in stroškovno učinkovitih orodij za spremljanje. Peti članek je prepoznal trenažno obremenitev kot
najmočnejši dejavnik tveganja za poškodbe, saj je vsaka dodatna ura treninga povečala verjetnost poškodbe za 33 %, medtem ko sta tekmovalna obremenitev (OR = 37,0, p < 0,001)
in nižje razmerje testosteron/kortizol (OR = 0,976, p = 0,010) bila povezana z večjim tveganjem za bolezen. Vključenost v dvojno kariero ni bila povezana z večjimi zdravstvenimi tveganji in lahko deluje zaščitno, medtem ko so življenjski dogodki, ki predstavljajo psihosocialno obremenitev, povečali dovzetnost za poškodbe in bolezni. Ugotovitve podpirajo predlagan biopsihosocialni model zdravja športnikov, ki v strategije spremljanja in preprečevanja zdravstvenih težav vključuje telesne in psihosocialne obremenitve, dvojno kariero ter krvne biomarkerje.
|