Podrobno

Študijski stres in anksioznost pri študentih zdravstvene nege : magistrsko delo
ID Sedej Knezović, Maša (Avtor), ID Kavčič, Tina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Milavec Kapun, Marija (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (633,27 KB)
MD5: 16E104232F8324F030D8859EB684631A

Izvleček
Uvod: Med študentsko populacijo so študenti zdravstvene nege med najbolj ranljivimi skupinami za doživljanje stresa in anksioznosti. Poleg intenzivnih študijskih zahtev se soočajo z izzivi kliničnega okolja in zahtevami po usklajevanju študijskih ter zasebnih obveznosti. Namen: Namen magistrskega dela je bil raziskati raven doživljanja stresa in anksioznosti pri študentih zdravstvene nege v Sloveniji, prepoznati najpomembnejše vire stresa in anksioznosti ter preveriti povezanost socialne opore z njuno intenzivnostjo. Metode: V raziskavi je sodelovalo 112 študentov zdravstvene nege iz različnih visokošolskih institucij v Sloveniji. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je vključeval lestvico zaznanega stresa, lestvico generalizirane anksioznosti ter vprašanja o socialni opori in virih stresa ter anksioznosti. Za analizo so bili uporabljeni deskriptivna statistika, koeficienti zanesljivosti, Kolmogorov-Smirnov test in Pearsonova korelacija. Rezultati: Študenti so kot najintenzivnejše vire stresa in anksioznosti navajali izpite, strah pred neuspehom, študijsko preobremenitev in usklajevanje študija z zasebnim življenjem. Najmanj obremenjujoči viri so bili socialna primerjava in slabi odnosi s pacienti, zaposlenimi in sošolci. Analiza je pokazala visoko in statistično značilno pozitivno povezanost med stresom in anksioznostjo (r = 0,65; p < 0,001). Socialna opora se je z obema konstruktoma povezovala negativno, vendar večinoma šibko in statistično neznačilno. Razprava in zaključek: Rezultati nakazujejo, da so študenti zdravstvene nege obremenjeni s specifičnimi študijskimi in osebnimi dejavniki, ki hkrati povzročajo stres in anksioznost. Ugotovitve kažejo, da je smiselno razmišljati o uvajanju ukrepov za zmanjševanje stresa in anksioznosti, kot so programi sprostitvenih tehnik, svetovalna opora ter izobraževanja o obvladovanju obremenitev. Poseben poudarek je priporočljivo nameniti tudi spodbujanju socialne opore s strani učiteljev in mentorjev, saj lahko ta pomembno prispeva k boljšemu soočanju študentov z izzivi študija in kliničnega dela.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:magistrska dela, zdravstvena nega, anksioznost, socialna opora, stres, študenti zdravstvene nege, študij, klinično usposabljanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Sedej Knezović]
Leto izida:2025
Št. strani:37 str.
PID:20.500.12556/RUL-177255 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:262200579 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.12.2025
Število ogledov:49
Število prenosov:7
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Study stress and anxiety in nursing students : master thesis
Izvleček:
Introduction: Among the student population, nursing students are among the most vulnerable groups to experiencing stress and anxiety. In addition to intensive study demands, they face the challenges of clinical practice and the need to balance study requirements with personal life. Aim: The purpose of this master’s thesis was to examine the level of perceived stress and anxiety among nursing students in Slovenia, to identify the most salient sources of stress and anxiety, and to explore the role of social support in relation to these experiences. Methods: The study included 112 nursing students from different higher education institutions in Slovenia. Data were collected through an online survey, which included the Perceived Stress Scale, the Generalized Anxiety Disorder Scale, and questions regarding social support and sources of stress and anxiety. Descriptive statistics, reliability coefficients, the Kolmogorov-Smirnov test, and Pearson correlation analysis were used. Results: The most intense sources of stress and anxiety were identified as exams, fear of failure, study overload, and balancing study with private life. The least stressful sources were social comparison and poor relationships with patients, colleagues, and peers. Analysis revealed a strong and statistically significant positive correlation between stress and anxiety (r = 0.65; p < 0.001). Social support showed a negative, mostly weak and statistically insignificant association with both constructs. Discussion and conclusion: The results confirm that nursing students are burdened by academic and personal factors that simultaneously trigger stress and anxiety. The findings suggest the need to introduce measures aimed at reducing stress and anxiety, such as relaxation training, counseling support, and education on coping strategies. Particular attention should also be given to strengthening social support from teachers and mentors, as this may play an important role in helping students cope more effectively with the challenges of academic and clinical environments.

Ključne besede:master theses, nursing care, anxiety, social support, stress, nursing students, study, clinical training

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj