Podrobno

Katalitična aktivnost proteasomskih podenot β5c in β5i v plazmi bolnikov s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi
ID Dovjak, Katarina (Avtor), ID Gobec, Martina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Smrdel, Lara (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,53 MB)
MD5: C00EEEDD234651189D98A0F2087827E0

Izvleček
Proteasomi so ključna komponenta ubikvitin proteasomskega sistema, ki ima osrednjo vlogo pri razgradnji večine znotrajceličnih proteinov. Obstaja več različnih oblik proteasomov, med katerimi sta najpogostejše zastopana konstitutivni proteasom in imunoproteasom. Kadar se proteasomi nahajajo zunaj celic, v krvni plazmi ali drugih telesnih tekočinah, jih imenujemo cirkulirajoči proteasomi. Njihove koncentracije so lahko povišane pri številnih bolezenskih stanjih, kar nakazuje na njihov morebiten potencial kot bioloških označevalcev teh stanj. V okviru magistrske naloge smo preučevali, ali lahko cirkulirajoči proteasomi služijo kot diagnostični dejavniki pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, za katere je značilno dolgotrajno vnetje prebavnega trakta. Diagnostika in spremljanje poteka teh bolezni je pogosto zapleten in dolgotrajen proces, saj vključuje oceno kliničnih znakov, laboratorijske analize vnetnih parametrov v krvi, analizo blata ter endoskopske in histološke preiskave prizadetega tkiva črevesja. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med koncentracijo katalitično aktivnih podenot cirkulirajočih proteasomov oziroma njihovo encimsko aktivnostjo ter stopnjo vnetja pri bolnikih s tovrstnimi obolenji. Osredotočili smo se na dve proteolitično aktivni podenoti – beta5c in beta5i. V izbranih vzorcih plazme smo koncentracijo teh podenot določali s pomočjo metode ELISA, encimsko aktivnost pa smo analizirali s spremljanjem kinetike cepitve specifičnih fluorescenčnih substratov. Rezultate smo primerjali z vrednostmi označevalcev vnetja, kot je na primer C-reaktivni protein in jih dodatno korelirali s rezultati kliničnih točkovnikov MAYO in HBI, ki služita za oceno aktivnosti bolezni. Bolniki so darovali kri pred začetkom same študije (časovna točka 1), čez 6-12 tednov (časovna točka 2) in na zadnje čez 24-36 tednov (časovna točka 3).Na podlagi naših analiz smo ugotovili, da koncentracija podenot beta5c in beta5i pri bolnikih z ulceroznim kolitisom (UK) v 2. časovni točki negativno korelira s koncentracijo kalprotektina, medtem ko aktivnost podenot β5 v 3. časovni točki pri teh bolnikih pozitivno korelira s kalprotektinom. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo (CB) povezave med podenotama beta5c in beta5i ter kalprotektinom nismo zaznali, kar nakazuje, da bi cirkulirajoče podenote lahko predstavljale potencialne označevalce za razlikovanje med CB in UK. Med koncentracijo in aktivnostjo cirkulirajočih proteasomov ter drugimi vnetnimi označevalci, kot so celokupni bilirubin, CRP, albumin in število trombocitov, pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi v 2. in 3. časovni točki merjenja nismo opazili statistično značilnih povezav. Za jasnejše razumevanje vloge cirkulirajočih proteasomov pri teh boleznih bodo v prihodnosti potrebne dodatne raziskave na večjem številu bolnikov in z vključitvijo širšega nabora kliničnih spremenljivk.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:cirkulirajoči proteasomi, kronične vnetne črevesne bolezni, biološki označevalci
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-177183 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:261870851 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.12.2025
Število ogledov:507
Število prenosov:266
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Proteasome β5c and β5i subunit catalytic activity in plasma of patients with inflammatory bowel disease
Izvleček:
Proteasomes are a key component of the ubiquitin-proteasome system, which plays a central role in the degradation of most intracellular proteins. Several types of proteasomes exist, with the constitutive proteasome and the immunoproteasome being the most commonly represented. When proteasomes are found outside the cells, in blood plasma or other bodily fluids, they are referred to as circulating proteasomes. Their concentrations are often elevated under various pathological conditions, suggesting their potential as novel biomarkers for disease monitoring. Chronic inflammatory bowel diseases (IBD), are characterized by persistent inflammation of the gastrointestinal tract. There diagnosing and monitoring is a complex and time-consuming process, involving assessment of clinical symptoms, laboratory analysis of inflammatory markers in blood, stool testing, and endoscopic and histological examination of the affected intestinal tissue. In this master's thesis, we investigated whether circulating proteasomes could serve as diagnostic markers of IBDs. The aim of our study was to determine whether there is an association between the concentration or enzymatic activity of circulating proteasomes and the level of inflammation in patients with IBD, before and during treatment with biologic therapies. We focused on two proteolytically active subunits – beta5c and beta5i. The concentrations of these subunits were measured in selected plasma samples using the ELISA method, while their enzymatic activity was assessed through fluorescence-based kinetic measurements. The results were compared to values of biochemical inflammation markers and further correlated with clinical scoring systems (MAYO and HBI), which are used to evaluate disease activity. Patients donated blood before the start of the study (time point 1), after 6-12 weeks (time point 2), and finally after 24-36 weeks (time point 3). Based on our analyses, we found that the concentrations of the beta5c and beta5i subunits in patients with ulcerative colitis (UC) at the second time point negatively correlated with calprotectin levels, whereas the activity of the β5 subunits at the third time point showed a positive correlation with calprotectin in these patients. In patients with Crohn’s disease (CD), no association was observed between the beta5c and beta5i subunits and calprotectin, suggesting that circulating subunits may serve as potencial markers for distinguishing between CD and UC. No statistically significant correlations were observed between the concentration and activity of circulating proteasomes and other inflammatory markers, such as total bilirubin, CRP, albumin, and platelet count, in patients with imflammatory bowel disease at the second and third time points. Further studies including a larger number of patients and a broader range of clinical variables will be needed to gain a clearer understanding of the role of circulating proteasomes in these diseases.

Ključne besede:circulating proteasomes, inflammatory bowel disease, clinical and biochemical markers

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj