Učinek visokointenzivnega utrujanja na raven hotene aktivacije ekstenzornih mišic kolena pri dvigalcih uteži in netreniranih osebah : diplomsko delo

de Wolff, Maarten (avtor), Kacin, Alan (mentor), Ipavec, Matej (komentor), Hlebš, Sonja (recenzent)

Uvod: Sprednja stegenska mišica je ena najmočnejših mišičnih skupin spodnjih udov in igra glavno vlogo pri stabilizaciji kolenskega sklepa, absorpciji sil in generiranju moči pri različnih oblikah gibanja. Med maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo primarno merimo največji navor, ki ga lahko mišica ustvari. Tehnika interpolacije mišičnega skrčka je metoda, ki se uporablja za ocenjevanje ravni aktivacije mišic s pomočjo električne stimulacije mišice ali njenega perifernega živca med maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo. Olimpijsko dviganje uteži in troboj moči sta športa, ki zahtevata veliko moči in aktivacijo mišic celega telesa, predvsem štiriglave stegenske mišice. Namen: Namen je bil ugotoviti, kakšen je učinek utrujanja na raven maksimalne hotene aktivacije štiriglave stegenske mišice pri športnikih moči in netreniranih osebah. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 17 športnikov moči in 16 netreniranih posameznikov. Merili smo maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo in raven aktivacije s tehniko interpoliranega mišičnega skrčka. Protokol je bil sestavljen iz štirih delov: 1. uvodna seznanitev in ogrevanje, 2. meritev maksimalne hotene izometrične kontrakcije in raven aktivacije pred utrujanjem, 3. protokol utrujanja – 30 maksimalnih koncentričnih in ekscentričnih kontrakcij pri kotni hitrosti 180°/s in 4. ponovna meritev navora maksimalne hotene izometrične kontrakcije in raven aktivacije takoj po protokolu utrujanja. Rezultati: Trenirani posamezniki so imeli statistično pomembno večjo telesno maso (p = 0,002) in indeks telesne mase (p < 0,001). Parne primerjave so pokazale, da je bila razlika v navoru maksimalne hotene izometrične kontrakcije med skupinama v vsaki časovni točki merjenja statistično pomembna (p < 0,001). Relativni padec navora maksimalne hotene izometrične kontrakcije je bil največji takoj po protokolu utrujanja, in sicer pri trenirani skupini -0,38 (0,07) Nm in pri netrenirani skupini -0,32 (0,08) Nm. Parne primerjave v posameznih časovnih točkah merjenja so pokazale pomembne razlike med skupinama pri drugi meritvi ravni aktivacije po utrujanju (p = 0,045) in pri tretji meritvi ravni aktivacije po utrujanju (p = 0,005). Razprava in zaključek: V nasprotju z našimi izhodiščnimi pričakovanji trenirani posamezniki niso imeli statistično pomembno višje ravni živčno-mišične aktivacije sprednje stegenske mišice, kar nakazuje, da je razlika v navoru nastala zaradi razlike v mišični masi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, fizioterapija, učinek visokointenzivnega utrujanja, štiriglava stegenska mišica, maksimalna hotena izometrična kontrakcija, športniki moči, ekstenzorji kolena
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [M. de Wolff]
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 29, [1] str., [4] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-177180
• UDK: 615.8
• COBISS.SI-ID: 261897731
• Datum objave v RUL: 17.12.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The effect of high-intensity fatigue on the level of voluntary activation of knee extensors muscles in strength athletes and untrained individuals : diploma work

Izvleček

Introduction: The quadriceps femoris is one of the strongest muscle groups of the lower limbs and plays a key role in stabilizing the knee joint, absorbing forces, and generating power during various movements. During maximal voluntary isometric contraction (MVIC), the primary outcome is the peak torque a muscle can generate. The interpolated twitch technique is a method used to assess the level of voluntary muscle activation (VA) by applying electrical stimulation to the muscle or its peripheral nerve during MVIC. Olympic weightlifting and powerlifting are sports that require high levels of strength and whole-body muscle activation, particularly of the quadriceps femoris. Purpose: The aim was to determine the effect of fatigue on the level of maximal voluntary activation of the quadriceps femoris in strength-trained athletes and untrained individuals. Methods: The study included 17 strength-trained athletes and 16 untrained individuals. MVIC and VA were measured using the interpolated twitch technique. The experimental protocol consisted of four parts: 1. familiarization and warm-up, 2. baseline measurement of MVIC and VA, 3. fatigue protocol – 30 maximal concentric and eccentric contractions at an angular velocity of 180 °/s, 4. post-fatigue measurement of MVIC torque and LA. Results: Trained individuals had a significantly higher body mass (p = 0.002) and body mass index (p < 0.001). Between-group comparisons showed that the difference in maximal voluntary isometric contraction torque between the groups was statistically significant at each measurement time point (p < 0.001). The relative decline in maximal voluntary isometric contraction torque was greatest immediately after the fatigue protocol, with the trained group showing a decrease of -0.38 (0.07) Nm and the untrained group -0.32 (0.08) Nm. Between-group comparisons at individual post-fatigue measurement time points revealed significant differences between the groups at the second (p = 0.045) and third (p = 0.005) measurements of voluntary activation level. Discussion and conclusion: Contrary to our initial expectations, strength-trained athletes did not exhibit significantly higher quadriceps neuromuscular activation levels, suggesting that the difference in torque production was primarily due to differences in muscle mass.

• Ključne besede: diploma theses, physiotherapy, level of voluntary activation, quadriceps femoris, maximal voluntary isometric contraction, strength athletes, knee extensors