Cilj članka je povezati idejo spominjanja z idejo družbeno reproduktivnega dela, pri čemer kot študijo primera navaja množična grobišča, ki so posledica državnega udara, državljanske vojne in diktature v Španiji od leta 1936 dalje. Množična grobišča so postala osrednja os, okoli katere se v sodobni Španiji artikulira memorialni diskurz. Spomin na množična grobišča je zato relevanten kot predmet raziskovanja. Članek aplicira analitične okvire, ki so jih razvile Lise Vogel, Alba Gotby, Tithi Bhattacharya, Susan Ferguson, Silvia Federici in Hannah Proctor, na rezultate zgodovinskih in etnografskih raziskav, ki so vzpostavile način odnosa do množičnih grobišč – od žalovanja do monumentalnih praks ali institucionalnega političnega delovanja. Članek obravnava pomen emocionalnega dela kot del spomina in kako je to sporno področje, kjer se možnost ozaveščanja sooča z državo in njenimi aparati, katerih imperativ je reproducirati obstoječi produkcijski način.
|