Uporaba recikliranega agregata prinaša jasne okoljske prednosti, vendar lahko povzroči kemične interakcije, ki vplivajo na hidracijo cementa, zlasti kadar material izvira iz rudarskih stranskih produktov, ki vsebujejo težke kovine. Ta študija preučuje cementne kompozite z različnimi prostorninskimi deleži recikliranega agregata, pridobljenega iz jalovine rudnika Pb–Zn, ter opredeljuje mehanizme, odgovorne za opaženo zakasnitev hidracijskih procesov v zgodnji fazi. Reciklirani agregat je bil okarakteriziran z rentgensko difrakcijo (XRD), hidracija je bila spremljana z ultrazvokom (UPV) in razvojem temperature; mehanske lastnosti so bile določene po 1, 3 in 7 dneh, razvoj faz pa interpretiran z uporabo SEM-EDS in termodinamičnega ravnotežnega modeliranja (GEMS/Cemdata18). Rezultati kažejo, da faze, ki vsebujejo težke kovine (sulfidi/sulfati Zn, Pb in Fe), pospešujejo nastanek metastabilnih kovinsko-silikatnih kompleksov, kar začasno znižuje oksidacijski potencial in zakasni vezanje tudi do 28 ur pri mešanicah s 100 % recikliranim agregatom. Trdnost v zgodnji fazi je bila izrazito zmanjšana; vendar pa so se do 7. dne vse mešanice, razen tiste s 100 % recikliranim agregatom, približale trdnosti referenčne mešanice z naravnim agregatom. Kljub tem vplivom je reciklirani agregat mogoče varno uporabiti pri nadomestitvah do 25 vol. %, pri čemer se ohranijo sprejemljive lastnosti v svežem in strjenem stanju. Vendar pa prisotnost obstojnih sulfatnih faz (npr. epsomit, anglesit) nakazuje možnost dolgoročnega sproščanja sulfata in s tem povezanih tveganj za trajnost, kar zahteva nadaljnje raziskave.
|