Podrobno

Poskus izboljšanja prehranskega stanja bolnikov s kronično ledvično boleznijo
ID Bonča, Tjaša (Avtor), ID Knap, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lindic, Jelka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,52 MB)
MD5: 534C023120A8A08D9C7D7D015E8787AA

Izvleček
Kronična ledvična bolezen (KLB) je kompleksna napredujoča bolezen, za katero danes zboli vsaj eden od desetih odraslih. Nezdravljena KLB ima lahko hude posledice, saj lahko ledvice postopoma odpovedo, kar poveča verjetnost za neugodne zdravstvene izide in smrt. Ustrezno prilagojena prehrana ima pomembne koristi pri obvladovanju KLB, a je kljub temu še vedno pogosto zapostavljena kot del celostne obravnave. V novejših kliničnih smernicah je pogosto posebej izpostavljen mediteranski način prehranjevanja, ki velja za enega izmed najučinkovitejših prehranskih vzorcev pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter pri krepitvi zdravja srca in ožilja. Čeprav dokazov o neposrednih zaščitnih učinkih mediteranske prehrane (MP) na zdravje ledvic še ni povsem dovolj, lahko tak pristop pomembno prispeva k ugodnejšemu poteku bolezni ter boljšemu splošnemu počutju bolnikov. V prvem delu raziskave, ki je vključevala 199 bolnikov s KLB, smo želeli pridobiti izčrpnejši vpogled v življenjske navade in stanje prehranjenosti bolnikov. Ti so najprej izpolnili poseben vprašalnik o prehrani in telesni dejavnosti, čemur sta sledila enostavna testa za preverjanje telesne zmogljivosti, meritev telesne sestave s pomočjo naprave Bodystat QUADSCAN 4000m in biokemijske preiskave krvi in urina. V skladu s pričakovanji smo ugotovili, da se večina bolnikov ni prehranjevala v skladu z načeli MP, prav tako pa so živila rastlinskega izvora uživali manj pogosto, bili so tudi premalo telesno dejavni in slabše telesno zmogljivi. V drugem delu raziskave smo pri 14 bolnikih terapevtsko ukrepali s 4-tedensko intervencijo, ki je temeljila na MP in povečani telesni dejavnosti. Po zaključeni intervenciji smo zabeležili statistično povečanje točk Medas vprašalnika in vnosa vlaknin, kar kaže na visoko stopnjo upoštevanja MP in povišan vnos rastlinske prehrane. Kljub povišanem vnosu vlaknin so vrednosti kalija, fosforja in bikarbonata ostale nespremenjene. Intervencija je ugodno vplivala tudi na telesno maso, obseg pasu, vnos natrija, raven LDL holesterola in status vitamina D. Zabeleženi rezultati po intervenciji kažejo, da sta MP in telesna dejavnost koristni za zdravje bolnikov s KLB, pri čemer pa je potreben ustrezen individualen pristop in sodelovanje kliničnega dietetika.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kronična ledvična bolezen, srčno-žilne bolezni, debelost, prehranske navade, telesna dejavnost, telesna zmogljivost, prehransko stanje, mediteranska prehrana, intervencija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[T. Bonča]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-176868 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:613.2:616.61
COBISS.SI-ID:261141251 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.12.2025
Število ogledov:56
Število prenosov:9
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:An attempt to improve the nutritional status of patients with chronic kidney disease
Izvleček:
Chronic kidney disease (CKD) is a complex, progressive condition that affects at least one in ten adults. If left untreated, CKD can have severe consequences, as the kidney function may gradually decline, increasing the risk of adverse health outcomes and mortality. An appropriately adjusted nutrition offers significant benefits in the management of CKD, yet it often remains overlooked as a part of comprehensive patient care. Recent clinical guidelines frequently highlight the Mediterranean diet (MD), as one of the most effective dietary patterns for the prevention of chronic non-communicable diseases and for promoting cardiovascular health. Although direct evidence of protective effects of the Mediterranean diet (MD) on kidney health is still limited, such an approach may contribute to a more favourable disease course and improved overall patient well-being. In the first part of our study, which included 199 patients with CKD, we aimed to gain a deeper insight into lifestyle habits and nutritional status. Participants first completed a specific questionnaire on diet and physical activity, followed by simple physical performance tests, body composition measurements using the Bodystat QUADSCAN 4000m device, and biochemical analyses of blood and urine. As expected, we found that most patients did not adhere to MD guidelines, they consumed plant-based foods less frequently, were insufficiently physically active, and showed lower physical performance. In the second part of the study, we conducted a 4-week intervention with 14 patients, which was based on the MD and increased physical activity. After the intervention, we observed a statistically significant increase in Medas questionnaire scores and dietary fiber intake, indicating high adherence to MD and an increased intake of plant-based foods. Despite higher fiber intake, potassium, phosphorus, and bicarbonate levels remained unchanged. The intervention also had favourable effects on body weight, waist circumference, sodium intake, LDL cholesterol levels, and vitamin D status. The post-intervention results suggest that the MD combined with physical activity is beneficial for patients with CKD, though an individualized approach and the involvement of a clinical dietitian remain essential.

Ključne besede:chronic kidney disease, cardiovascular diseases, obesity, dietary habits, physical activity, physical capacity, nutritional status, Mediterranean diet, intervention

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj