Budget punctuations in Czech local government

Sedmihradská, Lucie (avtor), Bakoš, Eduard (avtor)

Purpose: This paper aims to identify which phases of the budgetary process are, according to the predictions of punctuated equilibrium theory, more prone to punctuations; to determine the factors influencing the occurrence of punctuations in these phases; and to test these assumptions using Czech regional data from 2005 to 2023. Design/methodology/approach: The study utilises data on Czech regional current expenditure from 2005 to 2023, disaggregated into 113 functional budget lines. A two-sample Z-test is employed to determine whether the number of large annual changes in a functional budget line differs across the approved, amended, and executed budgets. A binary logit model is applied to assess whether external shocks, electoral changes, or budget complexity increase the likelihood of punctuations in the different budget phases. Findings: The analysis reveals that punctuations occur more frequently in budget allocation than in actual spending, and that greater complexity in the budgeting process leads to an increased number of punctuations. The number of punctuations rose during the rebudgeting phase in response to the COVID-19 outbreak in 2020 and the influx of Ukrainian refugees in 2022. Elections and changes in government leadership were found to have no significant impact. Academic contribution to the field: This paper offers a novel application of punctuated equilibrium theory by linking it to the distinct phases of local government budgeting. It traces the evolution of punctuations across the stages of approved, amended, and executed budgets, and evaluates the influence of external shocks. The study demonstrates the theory’s adaptability in analysing the effects of unprecedented events on public policy and budgeting. Originality/significance/value: The research recognises the differentia-tion between local government budgeting phases in terms of institutional costs and exogenous shocks affecting decision-making and implementation. This segmentation of the budgetary process makes a significant contribution to both the theoretical understanding and practical application of the punctuated equilibrium theory.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: budgetary process, Czech Republic, local government, punctuated equilibrium theory, rebudgeting
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2025
• Št. strani: Str. 7-29
• Številčenje: Vol. 23, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-176858
• UDK: 352:336.14(437.3)"2005/2023"
• ISSN pri članku: 2591-2240
• DOI: 10.17573/cepar.2025.2.01
• COBISS.SI-ID: 256832515
• Datum objave v RUL: 11.12.2025

Gradivo je del revije

• Naslov: Central European public administration review
• Skrajšan naslov: CEPAR
• Založnik: Fakulteta za upravo
• ISSN: 2591-2240
• COBISS.SI-ID: 293849600

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Proračunske diskontinuitete v češki lokalni samoupravi

Izvleček

Namen: avtorja si prizadevata ugotoviti, katere faze proračunskega procesa so po napovedih teorije prekinjenega ravnotežja bolj podvržene diskontinuitetam; določiti dejavnike, ki vplivajo na pojav diskontinuitet v teh fazah; ter te predpostavke preveriti na podatkih čeških regij za obdobje 2005–2023. Načrt/metodologija/pristop: študija uporablja podatke o tekočih izdatkih čeških regij za obdobje 2005–2023, razčlenjene na 113 funkcionalnih proračunskih postavk. Za ugotavljanje, ali se število velikih letnih sprememb v posamezni funkcionalni postavki razlikuje med sprejetim, spremenjenim (rebalansiranim) in realiziranim proračunom, je uporabljen Z-test za dva vzorca. Za oceno, ali zunanji pretresi, volilne spremembe ali kompleksnost proračuna povečajo verjetnost diskontinuitet v različnih proračunskih fazah, je uporabljen binarni logitni model. Ugotovitve: analiza razkrije, da se diskontinuitete pogosteje pojavljajo pri proračunskih alokacijah kot pri dejanski porabi ter da večja kompleksnost proračunskega procesa vodi v večje število diskontinuitet. Število diskontinuitet se je v fazi rebalansa povečalo kot odziv na izbruh covida-19 leta 2020 in prihod ukrajinskih beguncev leta 2022. Volitve in spremembe v vodstvu vlade niso imele pomembnega (statistično značilnega) vpliva. Akademski prispevek k področju: članek ponuja novo aplikacijo teorije prekinjenega ravnotežja, saj jo povezuje z različnimi fazami proračunskega procesa v lokalni samoupravi. Sledi razvoju diskontinuitet skozi faze sprejetih, spremenjenih in realiziranih proračunov ter ocenjuje vpliv zunanjih pretresov. Študija pokaže prilagodljivost teorije pri analizi učinkov dogodkov brez primere na javne politike in proračun. Izvirnost/pomen/vrednost: raziskava prepoznava razlikovanje med fazami lokalnega proračunskega procesa glede institucionalnih stroškov in eksogenih pretresov, ki vplivajo na odločanje in izvedbo. Ta segmentacija proračunskega procesa je pomemben prispevek tako k teoretičnemu razumevanju kot tudi k praktični uporabi teorije prekinjenega ravnotežja.

• Ključne besede: proračunski proces, Češka republika, lokalna samouprava, teorija prekinjenega ravnotežja, rebalans proračuna