Številne raziskave so pokazale, da se pri siropredenju, ki je nadgradnja prstanskega predenja, z optimizacijo parametrov, kot sta razdalja med stenjema v raztezalni coni in faktor zasuka, lahko bistveno izboljša kakovost preje. Strokovna mnenja o vplivu razdalje med stenjema na kakovost preje so različna, vpliv te razdalje na učinkovitost mešanja obeh stenjev v prstanskem predilniku pa do sedaj še ni bil celovito raziskan. V tej raziskavi je predstavljena integrirana metodologija, ki temelji na analizi variance (ANOVA) in analitičnem hierarhičnem procesu (AHP), njen namen pa je bil zapolniti raziskovalno vrzel med atributi kakovosti preje in razdaljo med stenjema glede na mešanje stenjev pri predenju. Za ta namen je bilo izdelanih pet vzorcev preje z dolžinsko maso 19,68 tex pri različnih razdaljah med stenjema v raztezalni coni (2 mm, 4 mm, 6 mm, 8 mm in 10 mm) z uporabo mešanice bombaž/poliester v razmerju 50/50. Proučeni so bili izbrani kazalniki kakovosti preje: variacija mase preje (CVvm %), indeks nepopolnosti (IPIY), lasavost (HI), produkt finosti in trdnosti (CSPLS), raztezek pri pretrgu (Ebr %) in skupni indeks kakovosti (TQIYQ). Pokazalo se je, da je najboljšo kakovost dosegla preja vzorca B, izdelana pri razdalji med stenjema 4 mm. Analiza ANOVA je pokazala, da razdalja med stenjema ni imela statistično pomembnega vpliva na lasavost preje (HI), raztezek pri pretrgu (Ebr %) ali skupni indeks kakovosti (TQIYQ). Metoda AHP pa je omogočila določitev optimalne razdalje med stenjema med preizkušenimi možnostmi. Ugotovitve iz raziskave ponujajo praktične smernice za določanje optimalne razdalje med stenjema v raztezalni coni pri predenju, kar pripomore k izboljšanju kakovosti mešane bombažno-poliestrske siropreje.
|