Podrobno

Pogledi slovenskih političara o ulozi jezika u izgradnji nacije na početku 20. stoljeća
ID Ivašković, Igor (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (284,67 KB)
MD5: 50E48D194C07DFDF42C14298F6096082
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://hrcak.srce.hr/324516 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
U radu su analizirane političke strategije triju dominantnih ideoloških struja među Slovencima početkom 20. stoljeća s ciljem identifikacije funkcije koju je unutar tih strategija zauzimala jezična politika. Autor se pritom fokusira na slovenske percepcije odnosa hrvatskoga i srpskoga jezika, (ne)sklonost slovenskih političara približavanju slovenskoga hrvatskome jeziku i način na koji bi se eventualno približavanje trebalo provesti. Slovenski su liberali prije formiranja Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca smatrali da Slovenci moraju postati dio čvrste monolitne cjeline, pa je zato dio zagovarao jezično pretapanje svih Južnih Slavena u Jugoslavene. Pojedini su se slovenski liberali uistinu zalagali za odricanje slovenske jezične samobitnosti, no kulturno stapanje u jednu jugoslavensku cjelinu nije impliciralo samo jednosmjerno širenje srpskih kulturnih elemenata na druge Južne Slavene, nego je taj proces uključivao i reciprocitet,što je značilo očekivanje da će i Srbi prihvatiti dio kulture te jezika katoličkih Južnih Slavena. Katolički narodnjaci, unatoč početnom suzdržanijem stavu od liberala, početkom 20. stoljeća također sve više naginju ideji hrvatsko-slovenskoga naroda, smatrajući da je za Slovence kroatizacija mnogo bolja od germanizacije. Slovenci bi u tom slučaju od Hrvata trebali preuzeti samo jezik, a na drugim bi kulturnim područjima mnogo više utjecali na Hrvate nego obrnuto. Asimilacija Slovenaca u Hrvate trebala je zapravo omogućiti širenje slovenske kulture. Na trećoj su strani, socijaldemokratskoj, postojale različite, međusobno suprotstavljene ideje. Dio članstva zastupao je ideju širenja kulturnoga jugoslavenstva, uključujući zajednički jezik, bez izrazite političke ambicije spajanja Južnih Slavena u jednu državu. Drugi se dio tome suprotstavio te je zahtijevao samo političko (ne i kulturno) jugoslavenstvo.

Jezik:Hrvaški jezik
Ključne besede:jugoslavenstvo, jezična politika, Slovenci, liberali, katolički narodnjaci, socijaldemokrati
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:EF - Ekonomska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
Št. strani:Str. 361-390
Številčenje:Vol. 43, issue 67
PID:20.500.12556/RUL-176710 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:94(4)
ISSN pri članku:0351-9767
DOI:10.22586/pp.v43i67.29027 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:218895107 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.12.2025
Število ogledov:239
Število prenosov:48
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Povijesni prilozi
Skrajšan naslov:Povij. pril.
Založnik:Hrvatski institut za povijest
ISSN:0351-9767
COBISS.SI-ID:3581954 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Slovenian expectations and political splits from the December 1 Act to the election for the Constituent Assembly
Izvleček:
This paper examines the political strategies of three dominant ideological currents among Slovenians in the early 20 th century with the aim of clarifying the role that lan- guage policy played within these strategies. The author focuses on Slovenian percep- tions of the relationship between Croatian and Serbian languages, the (dis)inclination of Slovenian politicians towards merging the Croatian and Slovenian languages, and the ways in which any potential convergence was to be implemented. Before the formation of the Kingdom of SCS, Slovenian liberals believed that Slovenians should become part of a solid monolithic entity. Therefore, some advocated for the linguistic assimilation of all South Slavs into Yugoslavs. While certain Slovenian liberals indeed supported aban- doning Slovenian linguistic distinctiveness, this cultural assimilation did not imply a one-way spread of Serbian cultural elements to other South Slavs. Rather, it involved rec- iprocity, expecting Serbs to incorporate elements of the culture and language of Catholic South Slavs. Despite initial reservations from the liberals, Catholic populists also began to lean towards the idea of a Croatian-Slovenian nation at the beginning of the 20th cen- tury, considering Croatization as a preferable alternative to Germanization. In this sce- nario, Slovenians would adopt only the Croatian language, with a significant impact on Croats in other cultural areas. Thus, the assimilation of Slovenians into Croats was seen as a way to extend Slovenian cultural influence. Within the social-democratic faction, there were different and opposing ideas. Some members supported the idea of spreading cultural Yugoslavism, including a shared language, without a distinct political ambition to unite South Slavs into a single state. Others opposed cultural convergence altogether and endorsed only political Yugoslavism.

Ključne besede:Slovenian language, Slovenians, democracy, liberalism, populism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj