Podrobno

Sinteza in vrednotenje 3,5-disubstituiranih 1,2,4-tiadiazolov kot zaviralcev DNA topoizomeraze IIα
ID Brence, Ana (Avtor), ID Sollner Dolenc, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Perdih, Andrej (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,28 MB)
MD5: A84999DFE4D5D1D76BF5426B2E0676EA

Izvleček
Rak je ena najkompleksnejših in najpogostejših bolezni sodobnega časa, za katero je značilna nenadzorovana rast in delitev celic ter sposobnost širjenja po organizmu. Med najpomembnejšimi terapevtskimi pristopi ima ključno vlogo kemoterapija, pri kateri se uporabljajo učinkovine, ki zavirajo rast in delitev rakavih celic. Ena pomembnih tarč protirakavih učinkovin so encimi družine DNA topoizomeraz, ki omogočajo topološke spremembe molekule DNA. Zaviralci človeške DNA topoizomeraze IIα se uporabljajo v kemoterapiji, saj preprečujejo delovanje encima in s tem rast rakavih celic. Kljub visoki učinkovitosti njihovo klinično uporabo omejujejo resni neželeni učinki, kot sta kardiotoksičnost in indukcija sekundarnih rakavih obolenj, ki neposredno izhajajo iz mehanizma delovanja teh učinkovin. V magistrski nalogi smo načrtovali, sintetizirali in ovrednotili 3,5-disubstituirane 1,2,4-tiadiazole kot zaviralce DNA topoizomeraze IIα. Pri načrtovanju smo izhajali iz primerjave 3,5-disubstituiranih 1,2,4-oksadiazolov in substituiranih bitiazolov, ki so ATP-kompetitivni katalitični zaviralci encima. V strukturo novih spojin smo vključili aminski mostni element in 1,2,4-tiadiazolni obroč kot sintezno dostopnejšo alternativo tiazolnemu obroču. Z encimskim relaksacijskim testom smo ugotovili, da sintetizirani 3,5-disubstituirani 1,2,4-tiadiazoli ne izkazujejo zaviralne aktivnosti, medtem ko je šibko delovanje pokazal le O-aciliran stranski produkt 13. Zaradi odsotne aktivnosti smo preverili, ali vključitev tiazolnega obroča omogoča zaviranje encima. Ovrednotili smo manjšo serijo komercialno dostopnih 3,5-disubstituiranih tiazolov, med katerimi sta spojini 15 in 16 pokazali zaviralno delovanje, primerljivo z etopozidom, klinično uporabnim zaviralcem topoizomeraze IIα, in katalitični mehanizem zaviranja. Molekulsko sidranje je pokazalo, da tiazolna spojina 15 tvori energijsko ugodnejše in bolj uniformne vezavne konformacije v ATP-vezavnem mestu kot analogna spojina 3 z vgrajenim 1,2,4-tiadiazolnim obročem. Razlike so najverjetneje posledica večje torzijske napetosti v vezavni pozi spojine 3, ki nastane zaradi odboja dodatnega dušika tiadiazolnega obroča z bližnjo aminokislino Asp94. Rezultati naloge ponazarjajo, kako že majhne strukturne spremembe v ligandu lahko povzročijo velike razlike v interakciji s tarčo in posledično v biološki aktivnosti. Odkriti kemijski razred s tiazolnim skeletom predstavlja dobro izhodišče za nadaljnji razvoj katalitičnih zaviralcev topoizomeraze IIα do protirakavih učinkovin, ki bi delovale brez neželenih učinkov topoizomeraznih strupov ter tako prispevale k učinkovitejši in varnejši kemoterapiji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:rak, topoizomeraza IIα, 1, 2, 4- tiadiazoli, tiazolni derivati, vezavno mesto
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-176683 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.12.2025
Število ogledov:83
Število prenosov:24
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Synthesis and evaluation of 3,5-disubstituted 1,2,4-thiadiazoles as human DNA topoisomerase IIα inhibitors
Izvleček:
Cancer is one of the most complex and prevalent diseases of modern times, characterised by uncontrolled cell growth and division, as well as the ability to spread throughout the body. Among the most important therapeutic approaches, chemotherapy plays a key role by employing active substances that inhibit the growth and division of cancer cells. A significant target of anticancer agents is the family of DNA topoisomerase enzymes, which enable topological changes in the DNA molecule. Inhibitors of human DNA topoisomerase IIα are used in chemotherapy because they block the enzyme’s activity and thereby suppress the growth of cancer cells. However, their clinical use is limited by serious side effects, including cardiotoxicity and secondary malignancies, resulting from their mechanism of action. In this master’s thesis, we designed, synthesised, and evaluated 3,5-disubstituted 1,2,4-thiadiazoles as inhibitors of DNA topoisomerase IIα. The design was based on a comparison of 3,5-disubstituted 1,2,4-oxadiazoles and substituted bithiazoles, which are ATP-competitive catalytic inhibitors of the enzyme. The structures of the new compounds incorporated an amine linker and a 1,2,4-thiadiazole ring as a synthetically more accessible alternative to the thiazole ring. Enzymatic relaxation assays revealed that the synthesised 3,5-disubstituted 1,2,4-thiadiazoles did not exhibit inhibitory activity, while only the O-acylated side product 13 showed weak activity. Due to the lack of activity, we next examined whether the inclusion of a thiazole ring could enable enzyme inhibition. A smaller series of commercially available 3,5-disubstituted thiazoles was evaluated, among which compounds 15 and 16 showed inhibitory activity comparable to etoposide, a clinically used topoisomerase IIα inhibitor, and a catalytic mode of inhibition. Molecular docking demonstrated that thiazole compound 15 formed energetically more favourable and more uniform binding conformations in the ATP binding site than the analogous compound 3 containing the 1,2,4-thiadiazole ring. The differences are most likely due to the higher torsional strain in the binding pose of compound 3, resulting from repulsion between the additional nitrogen atom of the thiadiazole ring and the nearby amino acid Asp94. The results of this work illustrate how even small structural modifications in a ligand can lead to significant differences in biological activity. The identified chemical class with a thiazole scaffold represents a promising starting point for further development of catalytic topoisomerase IIα inhibitors into anticancer agents that act without the side effects associated with topoisomerase poisons, thus contributing to more effective and safer chemotherapy.

Ključne besede:cancer, topoisomerase IIα, 1, 2, 4-thiadiazoles, thiazole derivatives, binding site

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj