Podrobno

Priprava analoga histidina in njegova rekombinantna uvedba v izbrane proteine
ID Mohar, Teja (Avtor), ID Gazvoda, Martin (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka. Vsebina dokumenta nedostopna do 08.09.2026.
MD5: 17A949C83904EEAF4DDF1BF198EFD3B9

Izvleček
Zeleni fluorescentni protein (GFP) je globularni protein, ki ima strukturo β-sodčka, znotraj katerega se spontano tvori kromofor. Gradijo ga aminokislinski ostanki Ser65-Tyr66-Gly67, ki v notranjosti spontano ciklizirajo, takšen kromofor pa je vir močne fluorescence. V modrem fluorescentnem proteinu (BFP) je aminokislinski ostanek Tyr66 zamenjan s histidinskim, kar vpliva na fotokemijske lastnosti proteina. Histidin je esencialna aminokislina z imidazolno stransko verigo, ki omogoča funkcije, ki drugim aminokislinam niso na voljo, saj lahko preklaplja med nevtralnim in pozitivno nabitim stanjem pri fizioloških pogojih, kar mu omogoča vrsto različnih interakcij. S pomočjo z bakrom-katalizirane reakcije vodikovega azida in L-propargil glicina lahko pripravimo njegov analog azahistidin. Tega lahko selektivno vgradimo v izbrane proteine namesto histidina. V sklopu diplomske naloge smo z molekulskim kloniranjem pripravili ekspresijska vektorja z zapisoma za tako imenovana superfolder GFP (sfGFP) in superfolder BFP (sfBFP), sintetizirali azahistidin in ga s pomočjo avksotrofnih bakterijskih sevov vgradili v oba proteina, pripravili pa smo tudi njuni nemodificirani verziji. Fluorescentnim proteinom s histidinskimi ali z azahistidinskimi ostanki smo pomerili fluorescenco pri različnih pH vrednostih. Pri sfGFP-ju s histidinom smo dobili vzbujevalni vrh pri ~480 nm in emisijski vrh pri ~510 nm. Intenzivnost fluorescence je z naraščujočim pH naraščala do pH 9, nato pa je ta nekoliko upadla. Z zamenjavo histidinskih ostankov z azahistidinskimi se je pojavil dodatni ekscitacijski vrh pri ~390 nm. Nastanek tega je posledica prehoda tirozinskega ostanka v kromoforju iz deprotonirane v nevtralno obliko. Zamenjava histidinskih aminokislinskih ostankov v azahistidinske je vplivala na spekter kljub temu, da sfGFP ne vsebuje histidinskega aminokislinskega ostanka v samem kromoforju. His148 se nahaja neposredni bližini kromoforja in zamenjava tega je najverjetneje povzročila nastanek nekoliko bolj kislega okolja, kar je vplivalo na fluorescenco. Pri sfBFP-ju s histidinskimi ostanki sta se vrhova pojavila pri ~380 in 450 nm. Intenzivnost fluorescence je bila najvišja pri pH 8. Z zamenjavo histidinskih ostankov z azahistidinskimi pa se je fluorescenca močno zmanjšala oz. izničila, saj smo tokrat zamenjali aminokislinski ostanek v samem kromoforju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:histidin, azahistidin, fluorescentni proteini, fluorescenca
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-176580 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:260010755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.12.2025
Število ogledov:70
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Preparation of a histidine analogue and its recombinant incorporation into selected proteins
Izvleček:
The green fluorescent protein (GFP) is a globular protein with a β-barrel structure, within which a chromophore forms spontaneously. It is built from the amino acid residues Ser56-Tyr66-Gly67, which cyclize spontaneously inside the barrel, and this chromophore is the source of strong fluorescence. In the blue fluorescent protein (BFP), the Tyr66 residue is replaced by histidine, which affects the photochemical properties of the protein. Histidine is an essential amino acid with an imidazole side chain, enabling functions unavailable to other amino acids, since it can switch between neutral and positively charged states under physiological conditions, allowing a variety of interactions. Using the copper-catalyzed reaction of hydrogen azide and L-propargylglicine, its analogue azahistidine can be prepared. This can be selectively incorporated into proteins in place of histidine. In the course of this thesis, we generated expression vectors containing the sequences for superfolder GFP (sfGFP) and superfolder BFP (sfBFP) using molecular cloning, synthesized azahistidine, and incorporated it into both proteins with the help of auxotrophic bacterial strains, while also preparing their natural variants. The fluorescence of proteins containing histidine or azahistidine residues was measured at different pH values. For sfGFP with histidine, we obtained an excitation peak at ~480 nm and an emission peak at ~510 nm. Fluorescence intensity increased with rising pH up to pH 9, after which it slightly decreased. Upon replacement of histidine residues with azahistidine, an additional excitation peak appeared at ~390 nm. This arose from the transition of the tyrosine residue in the chromophore from its deprotonated to its neutral form. Substitution of histidine residues with azahistidine influenced the spectrum despite sfGFP not containing histidine directly in the chromophore. His148 is located in close proximity to the chromophore, and its replacement most likely created a slightly more acidic environment, which affected fluorescence. For sfBFP with histidine residues, the peaks appeared at ~380 and 450 nm, with maximum fluorescence intensity at pH 8. However, replacing histidine residues with azahistidine drastically reduced or abolished fluorescence, since this time the substitution occurred in the chromophore itself.

Ključne besede:histidine, azahistidine, fluorescent proteins, fluorescence

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj