Podrobno

Ključni akterji o izbrisu in (ne)vključenost teme izbrisa v izobraževanje : magistrsko delo
ID Kukovec, Veronika (Avtor), ID Rode, Eva (Avtor), ID Razpotnik, Špela (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,97 MB)
MD5: EAB34AA661954DF53938E619A945A933

Izvleček
V magistrskem delu se ukvarjava s tematiko izbrisa in njegovo prisotnostjo v slovenskem izobraževalnem sistemu. Izbris, ki je leta 1992 prizadel 25.671 ljudi, predstavlja enega najhujših posegov v človekove pravice v zgodovini samostojne Slovenije. V teoretičnem delu sva obravnavali pojme nacionalizma, državljanstva, ustvarjanja »Drugega« ter vpliv nacionalnih politik in idej na oblikovanje pripadnosti, izključevanja in kolektivnega spomina. Predstavili sva zgodovinski okvir izbrisa, njegove posledice za posameznike in skupnost ter mehanizme, s katerimi je družba legitimirala molk in pozabo. Empirični del temelji na kombiniranem raziskovalnem pristopu, ki vključuje intervjuje z osebami z neposredno izkušnjo izbrisa in zagovorniki oseb z izkušnjo izbrisa. Na podlagi pogovorov z akterji sva ugotovili, da je aktualna in odprta tema pojavljanja izbrisa v učnih načrtih ter gradivih, zaradi česar sva se odločili v drugem koraku podrobneje raziskati to področje. Naloga tako vključuje tudi anketo med učitelji, profesorji in študenti ter analizo učnih načrtov, učbenikov in drugih gradiv. Ugotovitve kažejo, da je tematika izbrisa v šolskem prostoru skoraj popolnoma odsotna, namreč omenjena je le obrobno, brez konteksta, brez osebnih zgodb in refleksije vključenih. Učitelji in profesorji tematiko sicer vključujejo v svoje poučevanje, vendar jo pogosto zgolj omenijo in je ne obravnavajo poglobljeno. Študenti izbranih družboslovnih fakultet tematiko v večini poznajo, a svoje znanje ocenjujejo kot osnovno. Kljub temu raziskava izpostavlja pozitivne primere učiteljev in profesorjev, ki tematiko vključujejo zavestno, pogosto v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in osebami z izkušnjo izbrisa, ter dokazujejo, da se sprememba lahko začne že znotraj ene učilnice. Pogovori z izbrisanimi razkrivajo občutke ponižanja, izgube, hkrati pa predvsem boj za priznanje, vztrajnost in solidarnost. Šolski prostor s svojim molkom ponavlja širši družbeni vzorec, da je izbris bil najprej administrativen, nato medijski, danes pa še pedagoški. Naloga opozarja, da brez sistematičnega vključevanja tovrstnih izkušenj šola ne more postati zares prostor razumevanja, ampak ostaja mehanizem izključevanja, molka in pozabe.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Nacionalizem in vzgoja in izobraževanje, izbris, izobraževalni sistem, nacionalizem, manjšine, ustvarjanje »Drugega«.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:V. Kukovec, E. Rode
Leto izida:2025
Št. strani:281 str.
PID:20.500.12556/RUL-175893 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:342.7.037(043.2)
COBISS.SI-ID:257188611 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.11.2025
Število ogledov:139
Število prenosov:91
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Key agents on the erasure and (non)inclusion of the erasure topic in education
Izvleček:
In this master’s thesis, we explore the topic of the »Erasure« (izbris) and its presence within the Slovenian educational system. The Erasure, which in 1992 affected 25,671 people, represents one of the most severe violations of human rights in the history of independent Slovenia. In the theoretical part, we examine the concepts of nationalism, citizenship, the creation of the “Other,” and the influence of national policies and ideas on the formation of belonging, exclusion, and collective memory. Furthermore, we present the historical context of the Erasure, its consequences for individuals and the community, and the mechanisms through which society legitimized silence and oblivion. The empirical part is based on a mixed-methods approach, which included interviews with people who have direct experience of the Erasure as well as with advocates and individuals with indirect experience of it. Based on the conversations with advocates, we found that the inclusion of the Erasure in curricula and teaching materials remains a current and unresolved issue. Therefore, we decided to explore this area in more depth in the second part of the research. Additionally, the thesis includes a survey conducted among teachers, professors, and students, as well as an analysis of curricula, textbooks, and other educational materials. The findings show that the topic of the Erasure is almost entirely absent from the educational sphere — it is mentioned only marginally, without context, without personal stories, and without critical reflection. Teachers and professors do include the topic in their teaching, but it is often merely mentioned and not addressed in depth. Students in selected social science fields are mostly familiar with the topic, but they assess their knowledge as basic. Nevertheless, the research highlights positive examples of teachers and professors who consciously incorporate the topic, often in collaboration with NGOs and people with experience of the Erasure, demonstrating that change can begin within a single classroom. Conversations with those who were erased reveal feelings of humiliation and loss, but above all, a struggle for recognition, perseverance, and solidarity. The silence of the educational sphere mirrors a broader social pattern: the Erasure was first administrative, then mediated through the media, and today it has become pedagogical. The thesis warns that without the systematic inclusion of such experiences, schools cannot truly become spaces of understanding — they remain mechanisms of exclusion, silence, and forgetting.

Ključne besede:Erasure, educational system, nationalism, minorities, construction of the »Other«.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj