Podrobno

Percepcija državljanov do avtomatiziranega sprejemanja odločitev v javni upravi : magistrsko delo
ID Urbanc, Sabina (Avtor), ID Durnik, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Ravšelj, Dejan (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,52 MB)
MD5: 9ED207C521ADE2D8D76B70F9FBA8D945

Izvleček
Magistrsko delo preučuje percepcijo državljanov Republike Slovenije do ASO v javni upravi, pri čemer je raziskava umeščena v teoretični okvir dobrega in pametnega javnega upravljanja ter teorije sprejemanja tehnologij z namenom poglobljene, sistematične in reflektivne analize prepletanja normativnih pristopov upravljanja ter tehnoloških inovacij. Izpostavljeno je sistematično razumevanje percepcije državljanov kot ključno za učinkovito načrtovanje in implementacijo ASO, ki je hkrati legitimen, etičen, družbeno odgovoren ter skladen z načeli participativnosti in transparentnosti upravnih procesov. Empirična analiza, ki je temeljila na anketnem raziskovanju, je pokazala, da večje zaznavanje tveganj, povezanih z avtomatiziranimi sistemi za odločanje (ADMS), negativno vpliva na zaupanje državljanov v ASO medtem, ko višja raven zaupanja v ASO in zaznana uporabnost avtomatiziranih sistemov za odločanje korelativno prispevata k posameznikovi pripravljenosti na njihovo integracijo v upravne procese in namen, da sprejme avtomatizirane sisteme. Za državljane Republike Slovenije je najbolj sprejemljiv scenarij ASO v upravnem postopku za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino, najmanj sprejemljiv pa postopek ASO v zdravstveni triaži. Zaznavanje tveganj ni statistično povezano s spolom, medtem ko starost šibko, a statistično značilno povečuje zaznano tveganje, pri čemer višja stopnja izobrazbe korelativno prispeva k njegovemu zmanjšanju. Stopnja zavedanja o obstoju avtomatiziranih sistemov ni bila statistično značilen prediktor zaupanja, kar kaže, da samo zavedanje obstoja avtomatiziranega sistema ne zagotavlja informacij o njegovem delovanju in zato ni dovolj za oblikovanje zaupanja. Slovenski respondenti izkazujejo višjo stopnjo zavedanja kot švedski, estonski in nemški.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dobro javno upravljanje, pametno javno upravljanje, umetna inteligenca, avtomatizirano sprejemanje odločitev, zaznavanje tveganj, zaupanje, sprejemanje tehnologije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[S. Urbanc]
Leto izida:2025
Št. strani:X, 107 str.
PID:20.500.12556/RUL-175822 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:35:004.8(497.4)(043.2)-054.4
COBISS.SI-ID:256826883 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.11.2025
Število ogledov:144
Število prenosov:31
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Citizens' perception of automated decision-making in public administration
Izvleček:
This master’s thesis examines the perceptions of citizens of the Republic of Slovenia regarding ADM in public governance. The study is situated within the theoretical frameworks of good public governance, smart public governance, and technology acceptance theories, aiming to provide a systematic and reflective analysis of how normative governance approaches interact with technological innovations. Understanding citizen perceptions is crucial for the effective design and implementation of ADM that is legitimate, ethical, socially responsible, and aligned with participatory and transparent administrative principles. Empirical analysis based on survey research revealed that a higher perception of risks associated with ADMS negatively affects citizens’ trust in ADM, whereas higher trust in ADM and perceived usefulness of ADMS positively contribute to individuals’ willingness for ADM to be integrated into administrative processes. Among Slovenian citizens, ADM is most acceptable in procedures for claiming the allowance for large families, and least acceptable in healthcare triage. Risk perception was not statistically associated with gender, while age weakly but significantly increased perceived risk, with higher education correlating with lower perceived risk. The level of awareness of the existence of ADMS was not a statistically significant predictor of trust, indicating that mere awareness of an ADMS does not provide information about its functioning and is therefore insufficient for the formation of trust. Slovenian respondents demonstrated higher awareness than Swedish, Estonian, and German participants.

Ključne besede:good public governance, smart public governance, artificial intelligence, automated decision-making, risk perception, trust, technology acceptance

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj