To je konceptualna študija, ki zagovarja integracijo »hudičevega zagovorništva« znotraj organizacij. Intelektualna zgodovina tega koncepta sega nazaj v Sokratovo misel in atensko tradicijo intelektualnega izpodbijanja, ki jo primerja z družbami, ki dajejo prednost harmoniji pred razpravo. Članek trdi, da lahko institucionalizirana opozicija, kot so pravni kontradiktorni sistemi ali politično lojalne opozicije, privede do boljšega odločanja in prepreči zlorabo moči. V nasprotju z avtoritarnimi težnjami v današnjem svetu besedilo zagovarja organizacijsko kulturo, ki sprejema kritično razmišljanje in različna stališča kot bistvena za napredek, kar odraža načela intelektualne svobode, ki jih vidimo v zgodovinskih gibanjih, kot sta reformacija in razsvetljenstvo. Dodatek prinaša skrajšani neobjavljeni interni dokument Svetovne banke iz leta 1998, ki je izrecno označen kot vaja »hudičevega zagovorništva«.
|