V Sloveniji je več sto množičnih grobišč, večinoma iz časa druge svetovne vojne, zlasti iz obdobja neposredno po vojni, ko so potekale izvensodne množične usmrtitve. Članek predstavlja antropološke perspektive raziskovanja in ekshumacije množičnih grobišč in se osredotoča na vprašanje, kako posamezniki, ki so vključeni v raziskovanje množičnih grobišč in ekshumacije, doživljajo mrtve, človeške ostanke ter materialnost in prostorskost množičnih grobišč. Članek posebej obravnava, kako je mogoče razumeti tvornost mrtvih v kontekstu raziskovanja množičnih grobišč ter kako ekshumacije vplivajo na posameznike, družbene akcije in spremembe družbenega statusa mrtvih. Pri analizi uporablja koncept relacijske ali porazdeljene tvornosti, ki deluje v mreži različnih akterjev (sorodniki, lokalno prebivalstvo, ljudje, vključeni v raziskovanje, ekshumacije in spominjanje), krajev množičnih grobišč in materialnosti človeških ostankov. Z izkopom človeških ostankov iz množičnih grobišč se ti spremenijo iz inertnih predmetov v pomembne akterje, ki delujejo v družbenem in političnem življenju, vplivajo na posameznike in spodbujajo družbene procese.
|