Posebna številka preučuje, kako mrtvi ohranjajo različne vloge v družbenem življenju, ter izpodbija zahodne ontologije, ki pogosto zanikajo njihov vpliv. Na podlagi raznolikih etnografskih in zgodovinskih primerov, od povojnih ekshumacij množičnih grobišč in smrti migrantov do udmurtskih spominskih praks, muzejske etike in podeželskih ritu-alov raziskuje, kako mrtvi v svojih materialnih ali simbolnih oblikah ter v različnih družbenih in kulturnih kontekstih soustvarjajo družbene svetove. Izhajajoč iz teoretskega okvira relacijske oz. porazdeljene tvornosti članki pokažejo, da se tvornost mrtvih udejanja skozi odnose z živimi, kar spodbuja vnovični premislek o mejah med življenjem in smrtjo ter vlogi mrtvih v družbi.
|