Podrobno

Psihološki vplivi umetnostnega drsanja : magistrsko delo
ID Ferkov, Naja (Avtor), ID Kajtna, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (774,66 KB)
MD5: 0F04438CB6DC773BF00427BC71537A07

Izvleček
Magistrska naloga obravnava duševno zdravje umetnostnih drsalcev, s poudarkom na treh osrednjih vidikih psiholoških izzivov: depresiji, anksioznosti in motnjah hranjenja. Umetnostno drsanje je zaradi zgodnje specializacije, intenzivnih treningov, estetskih zahtev in subjektivnega ocenjevanja zahtevno okolje, ki lahko pomembno vpliva na športnikovo duševno dobro počutje. V uvodu je predstavljeno širše raziskovalno področje in osnovni koncepti, ki omogočajo razumevanje nadaljnje obravnave. Poudarek je na predstavitvi umetnostnega drsanja in nekaj njegovih psiholoških značilnosti, nadalje je obravnavano duševno zdravje športnikov ter podrobneje razložene teoretične osnove depresije, anksioznosti in motenj hranjena. V razpravi pa se obravnava raziskovalna vprašanja. Rezultati teh vprašanj kažejo, da se depresivni simptomi pojavljajo predvsem zaradi kombinacije fizioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Anksioznost je tesno povezana z notranjimi pritiski in željo po ugajanju trenerjem in sodnikom. Motnje hranjenja pa so povezane z estetskimi zahtevami športa, videza in pritiska glede telesne teže. Posebno vlogo pri tem ima trener, ki lahko z različnimi pristopi deluje bodisi kot zaščitni bodisi kot tvegan dejavnik. Naloga s tem prispeva k boljšemu razumevanju psiholoških obremenitev v umetnostnem drsanju. Med omejitve raziskave je treba izpostaviti pomanjkanje literature, ki bi se neposredno osredotočala na duševno zdravje umetnostnih drsalcev, uporabo samoporočanja ter relativno majhnih in specifičnih vzorcev. Te omejitve nakazujejo potrebo po nadaljnjih, zlasti longitudinalnih in kvalitativnih raziskavah, ki bi analizirale osebne izkušnje športnikov in omogočile razvoj učinkovitih preventivnih programov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:umetnostno drsanje, duševno zdravje, depresija, anksioznost, motnje hranjenja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-175767 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:258852355 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.11.2025
Število ogledov:129
Število prenosov:28
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Psychological impacts of figure skating
Izvleček:
This master's thesis examines the mental health of figure skaters, with a focus on three central psychological challenges: depression, anxiety, and eating disorders. Figure skating, due to early specialization, intensive training, aesthetic demands, and subjective judging, represents a demanding environment that can significantly affect athletes' mental well-being. The introduction presents the broader research context and basic concepts that provide a framework for further discussion. It focuses on an overview of figure skating and some of its psychological characteristics, followed by a discussion of athletes’ mental health and a more detailed explanation of the theoretical foundations of depression, anxiety, and eating disorders. The discussion addresses the research questions. The results show that depressive symptoms occur primarily due to a combination of physiological, psychological, and social factors. Anxiety is strongly associated with internal pressures and the desire to please coaches and judges. Eating disorders are linked to the aesthetic demands of the sport, body image, and weight-related pressures. Coaches play a particularly important role, as their approach can act either as a protective factor or as a risk factor. The thesis contributes to a deeper understanding of psychological burdens in figure skating. However, several limitations should be acknowledged, including the lack of literature directly addressing mental health in figure skating, reliance on self-reporting, and the relatively small and specific sample. These limitations highlight the need for further research, especially longitudinal and qualitative studies, that would explore athletes’ personal experiences and support the development of effective preventive programs.

Ključne besede:figure skating, mental health, depression, anxiety, eating disorders

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj