Podrobno

Socialno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju : magistrsko delo
ID Žagar Žnidaršič, Neža (Avtor), ID Grebenc, Vera (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,09 MB)
MD5: 7424240A9621669A01951F93871811E5

Izvleček
Magistrsko delo temelji na raziskavi, izvedeni z osebami z motnjo v duševnem razvoju, ki so vključene v različne storitve VDC Tončke Hočevar ali VDC Želva, ter z zaposlenimi v navedenih dveh zavodih. Namen raziskave je bil raziskati socialne mreže in socialna življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju. V teoretičnem uvodu sem pojasnila, da je imela družba skozi zgodovino izredno negativen in celo sovražen odnos do tega dela populacije, ki se je začel spreminjati šele z razvijanjem in širjenjem procesa dezinstitucionalizacije. V formulaciji problema sem navedla namen raziskave, ki je bil raziskati socialne mreže in socialna življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju ter kateri dejavniki vplivajo na velikost njihove socialne mreže in aktivnost njihovega socialnega življenja. V metodološkem delu sem opredelila vrsto raziskave kot kvalitativno in empirično. Populaciji raziskave sta bili dve. Prvo populacijo so predstavljali uporabniki VDC Tončke Hočevar in VDC Želva, ki so že najmanj 3 leta vključeni v institucionalno varstvo in/ali program zaposlitve pod posebnimi pogoji ali dnevno varstvo. Drugo populacijo pa so predstavljali zaposleni v VDC Tončke Hočevar ali VDC Želva, ki že najmanj 3 leta delajo na področju dela z osebami z motno v duševnem razvoju in imajo veliko osebnega stika z uporabniki. Metoda zbiranja podatkov je bilo ustno, delno standardizirano spraševanje znotraj fokusnih skupin. Merski instrument so bile smernice za fokusne skupine z osebami z motnjo v duševnem razvoju in z zaposlenimi v VDC Tončke Hočevar in VDC Želva. Rezultati raziskave so pokazali, da na socialne mreže in socialno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju vpliva več dejavnikov, kot so vrsta, stopnja motnje v duševnem razvoju, starost in storitve, v katere je vključena oseba z motnjo v duševnem razvoju. Ko govorimo o osebah z motnjo v duševnem razvoju, ne moremo posploševati, saj se zaradi teh dejavnikov med seboj močno razlikujejo. Rezultati so prav tako pokazali, da so socialni stiki in prijateljstva pomembni za osebe z motnjo v duševnem razvoju ter so jih sposobni navezovati in ohranjati. Rezultati so prav tako pokazali, da so ljubezenska in partnerska razmerja za veliko število oseb z motnjo v duševnem razvoju pomembna in jih želijo imeti, imajo trenutno ali pa so v preteklosti že imeli romantičnega partnerja. Rezultati so pokazali tudi, da so osebe z motnjo v duševnem razvoju dobro informirane o spolnosti tako s strani zaposlenih v zavodih, v katere so vključeni, kot tudi s strani svojih bližnjih. Čeprav so se življenjske razmere za osebe z motnjo v duševnem razvoju kot posledica dezinstitucionalizacije in koncepta neodvisnega življenja izrazito izboljšale, je diskriminacija teh posameznikov še danes zelo jasna na področju njihovega socialnega življenja, natančneje na področju zasebnosti in spolnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju. Rezultati so pokazali še, da so prav starši in skrbniki teh oseb njihovi najpogostejši infantilizatorji in podcenjevalci njihovih sposobnosti za razvijanje ljubezenskih in spolnih odnosov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osebe z motnjo v duševnem razvoju, socialno življenje, socialna mreža, prijateljstvo, konflikti, ljubezen, spolnost, institucionalno varstvo, dezinstitucionalizacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Žagar Žnidaršič]
Leto izida:2025
Št. strani:208 str.
PID:20.500.12556/RUL-175553 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.62:364-056.36
COBISS.SI-ID:270245379 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.11.2025
Število ogledov:268
Število prenosov:103
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Social life of persons with intellectual disabilities
Izvleček:
This master’s thesis is based on research that I conducted with persons with intellectual disabilities, who are taking part in various services of VDC Tončke Hočevar or VDC Želva, and with employees in these two institutions. The purpose of the research was to investigate the social networks and social lives of persons with intellectual disabilities. In the theoretical introduction, I explained and broke down the very negative and even hostile attitude that society had throughout history towards persons with intellectual disabilities. Further I explained that this attitude only began to change with the development of the deinstitutionalisation movement. In the formulation of the problem, I stated the purpose of the research, which was to investigate the social networks and social lives of persons with intellectual disabilities and which factors influence the size of their social networks and the activity of their social lives. In the methodological part, I defined the type of research as qualitative and empirical. In this research I had two populations. The first population was made up of persons with intellectual disabilities who have been taking part in institutional care and/or employment program under special conditions or day care for at least 3 years. The second population was made up of employees of VDC Želva and VDC Tončke Hočevar who have been working with persons with intellectual disabilities for at least 3 years and have a great deal of personal contact with these individuals. The data collection method was oral partially standardized questioning within focus groups. The measurement instrument were the guidelines for the focus groups with people with intellectual disabilities and with employees of the VDC Želva and VDC Tončke Hočevar. The results of the research showed that the social networks and social lives of persons with intellectual disabilities are influenced by several factors – the type and level of intellectual disability of an individual, their age and different services that they are taking part in. Consequently, when talking about persons with intellectual disabilities, we cannot generalize, as they differ greatly from each other due to the before mentioned factors. The results also showed that social contact and friendships are very important for these individuals, and that they are more than capable of maintaining them. Secondly, the results also showed that romantic partnerships are important for a large number of persons with intellectual disabilities and they want to have, currently have or have had a romantic partner in the past. Thirdly, the results showed that persons with intellectual disabilities are well informed about the topic of sexuality both by the employees in the institutions in which they are taking part in different services and by their family members and/or their care takers. Although the living conditions for persons with disabilities have improved significantly as the result of deinstitutionalisation and the concept of independent living, discrimination against these individuals is still present and very clear today in the area of their social lives, more specifically in the area of their love lives and sexuality. Lastly, the results showed that it is the parents and guardians of persons with intellectual disabilities who infantilize them the most and underestimate their abilities to develop friendships, partnerships and sexual relationships.

Ključne besede:persons with mental disabilities, social life, social network, friendship, conflicts, love, sexuality, institutional care, deinstitutionalisation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj