Podrobno

Preučevanje vpliva bioizosternih zamenjav aspartata na mestu P1 belnakasana na zaviralno aktivnost kaspaze-1
ID Čepon, Tanja (Avtor), ID Knez, Damijan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Meden, Anže (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,30 MB)
MD5: 4DB406C44141C009765FFD616AB900AE

Izvleček
S staranjem prebivalstva predstavljajo nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, vse večje breme zdravstvenega sistema. Patologija nastanka in napredovanja bolezni je kompleksna in nepopolno pojasnjena, pri čemer pa se vse večjo vlogo pripisuje nevrovnetju. Celice mikroglije in astrociti sprožijo vnetni odziv preko različnih signalnih poti, med katerimi imajo pomembno vlogo multiproteinski kompleksi inflamasomi, med njimi je najbolj raziskan inflamasom NLRP3. Ključni del le-tega predstavlja vnetna kaspaza-1, ki cepi provnetna citokina pro-interlevkin-1β in pro-interlevkin-18 v njuni aktivni obliki, in sodeluje pri vrsti programirane celične smrti imenovani piroptoza. Načrtovanje zaviralcev kaspaze-1 je v preteklosti temeljilo na posnemanju peptidne strukture substrata interlevkina-1β, pri čemer je imel največjo klinično učinkovitost peptidomimetik belnakasan, saj je in vivo v mišjem modelu Alzheimerjeve bolezni izboljšal epizodni in prostorski spomin ter upočasnil propad nevronov. V okviru magistrske naloge smo sintetizirali analoge aktivnega metabolita belnakasana, aldehida VRT-043198, z raznimi bioizosteri aspartata na (S)-prolinamidu. Pri sintezi smo izhajali iz ustrezno zaščitenih derivatov aminokislin, na katere smo pripeli spremenjene osnovne gradnike belnakasana, ki se vežejo v žep S1 kaspaze-1, saj smo želeli preveriti, koliko k zaviralni aktivnosti belnakasana prispevajo nekovalentne interakcije. Pri sintezi smo naleteli predvsem na problem čistote spojin, saj je med postopki sinteze ter izolacije prihajalo do izrazite racemizacije spojin, zato so bile izolirane spojine pogosto zmesi stereoizomerov. Z in silico modeliranjem derivatov v kompleksu s kaspazo-1 smo pokazali, da ima lahko sprememba absolutne konfiguracije velik vpliv na vezavno pozo ter ocenjeno vezavno energijo. Spojinam smo nazadnje z in vitro biokemijskim testom z uporabo fluorogenega substrata Ac-YVAD-AMC določili zaviralno aktivnost na rekombinantni človeški kaspazi-1 po 30 minutni inkubaciji kaspaze-1 s spojino, in jo izrazili kot rezidualno aktivnost. Najbolj učinkovit zaviralec je bila spojina 11 (rezidualna aktivnost 9,9 % pri 100 μM), ki se od metabolita VRT-043198 razlikuje samo v odsotnosti aldehidne bojne glave. Kaspazo-1 je zaviralo še pet derivatov, pri čemer pa rezultati niso zanesljivi zaradi nezadostne čistote spojin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nevrovnetje, belnakasan, inflamasom, kaspaza-1
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-175514 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:256690435 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.10.2025
Število ogledov:154
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Investigating the impact of aspartate bioisosteric replacement at the P1 site of belnacasane on caspase 1 inhibitory activity
Izvleček:
As the world population ages, neurodegenerative diseases such as Alzheimer’s and Parkinson’s disease impose a growing burden on healthcare systems. The pathology of disease onset and progression are complex and not yet fully elucidated, with mounting evidence pointing to a central role of neuroinflammation. Microglia and astrocytes initiate inflammatory responses through multiple signaling pathways, among which multiprotein complexes, inflammasomes, play a significant role. The NLRP3 inflammasome is the most extensively studied, and includes the inflammatory protease caspase-1, which cleaves the pro-forms of inflammatory cytokines interleukin-1β and interleukin-18 into their biologically active forms, and triggers a form of programmed cell death known as pyroptosis. Design of caspase-1 inhibitors has often relied on structural mimicry of the IL-1β substrate, with the most clinically advanced being the peptidomimetic belnacasan. In mouse models of Alzheimer’s disease in vivo, belnacasan improved episodic and spatial memory and attenuated neuronal degeneration. In the thesis, we synthesized analogs of the active belnacasan metabolite, aldehyde VRT-043198, incorporating various bioisosteres of aspartate on the (S)-prolinamide scaffold. The synthesis used protected amino acid derivatives to which we attached modified belnacasan core structures designed to target the S1 pocket of caspase-1. Our aim was to evaluate the contribution of belnacasan's non-covalent interactions to its inhibitory activity. During synthesis and isolation, significant racemization compromised compound purity, and the final products were often obtained as mixtures of stereoisomers. Using in silico modeling of the compounds in complex with caspase-1, we demonstrated that alterations in absolute configuration can substantially affect binding conformation and predicted binding affinity. Finally, we assessed the inhibitory activity using an in vitro biochemical assay with the fluorogenic substrate Ac-YVAD-AMC. After a 30-minute incubation of recombinant human caspase-1 with each compound, residual activity was measured. The most potent inhibitor was compound 11 (residual activity 9.9% at 100 μM), which differs from VRT-043198 only by the absence of the aldehyde warhead. Five additional derivatives also inhibited caspase-1; however, due to insufficient compound purity, these results are unreliable.

Ključne besede:neuroinflammation, belnacasan, inflammasome, caspase-1

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj