Podrobno

Vloga mladinskih organizacij pri skrbi za duševno in fizično zdravje svojih zaposlenih : magistrsko delo
ID Podbevšek, Ana Zala (Avtor), ID Rijavec Klobučar, Nataša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (714,67 KB)
MD5: AADF48003DE362CCBBF568CF6B66486B

Izvleček
Magistrsko delo obravnava vlogo mladinskih organizacij pri skrbi za duševno in fizično zdravje svojih zaposlenih. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empirične raziskave so bile prikazane ugotovitve, ki prinašajo novo razumevanje področja, ki v Sloveniji do zdaj še ni bilo raziskano. Avtorica je uporabila kvalitativno metodologijo. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev z 11 mladinskimi delavci od tega imajo trije bolj vodstveno podporno vlogo, je proučila vlogo mladinskih organizacij pri skrbi za dobrobit zaposlenih in doživljanje podpore le te s strani delavcev. Rezultati kažejo, da mladinski delavci razvijajo različne oblike individualne skrbi zase, kot so telesna dejavnost, refleksija, čuječnost ali vzpostavljanje meja med delom in zasebnim življenjem. Vendar se je pokazalo, da brez ustrezne organizacijske podpore v obliki supervizije, intervizije, spodbudne organizacijske kulture, kakovostnih odnosov v timu ter dostopa do strokovnih usposabljanj, individualne strategije pogosto ne zadoščajo. Ključni viri, ki krepijo odpornost in zavzetost, so povezani z načinom vodenja, podporo sodelavcev in občutkom stabilnosti, medtem ko pomanjkanje teh virov vodi v povečano tveganje za izgorelost, stres in oslabljeno dobrobit. Ugotovitve raziskave razkrivajo, da ravnovesje med zahtevami dela in dostopnimi viri bistveno oblikuje izkušnjo mladinskih delavcev. Hkrati opozarjajo na dvojno naravo mladinskega dela: na eni strani ponuja prostor za ustvarjalnost, povezovanje in osebno rast, na drugi pa lahko zaradi organizacijskih pomanjkljivosti vodi v čustveno izčrpanost. Pomen odnosov se izkaže kot eden najmočnejših virov dobrobiti. Podpora sodelavcev in občutek povezanosti v timu krepita motivacijo in zmanjšujeta stres, pozitivni odzivi mladih pa dajejo delu smisel in priznanje. Čeprav so odnosi z mladimi pogosto enostranski, mladinskim delavcem občutek, da jim zagotavljajo varno okolje in oporo, prinaša zadovoljstvo in potrditev njihovega poslanstva. Pomemben vir ravnovesja ostajajo tudi zasebni odnosi z družino in prijatelji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mladinsko delo, mladinski delavci, skrb zase, organizacijska podpora, duševno zdravje, supervizija, kvalitativna raziskava
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Z. Podbevšek]
Leto izida:2025
Št. strani:VII, 72, VI str.
PID:20.500.12556/RUL-175280 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.922.2:061.2-053.6(043.2)
COBISS.SI-ID:254984963 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.10.2025
Število ogledov:504
Število prenosov:127
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The role of youth organizations in supporting the mental and physical health of their employees
Izvleček:
The master’s thesis examines the role of youth organizations in caring for the mental and physical health of their employees. Based on theoretical foundations and empirical research, the findings provide new insights into an area that has not yet been explored in Slovenia. The author applied a qualitative methodology. Through semi-structured interviews with 11 youth workers, three of whom hold more managerial and supportive roles, the study explored the role of youth organizations in supporting employee well-being and how such support is perceived by the workers. The results show that youth workers develop various forms of individual self-care, such as physical activity, reflection, mindfulness, or setting boundaries between work and private life. However, the study revealed that without appropriate organizational support in the form of supervision, intervision, a supportive organizational culture, quality team relationships, and access to professional training, individual strategies are often insufficient. Key resources that strengthen resilience and engagement are connected to leadership style, coworker support, and a sense of stability, while the lack of such resources leads to increased risk of burnout, stress, and weakened well-being. The findings indicate that the balance between job demands and available resources significantly shapes the experience of youth workers. At the same time, they highlight the dual nature of youth work: on the one hand, it provides space for creativity, connection, and personal growth, while on the other, organizational shortcomings can result in emotional exhaustion. The importance of relationships emerges as one of the strongest sources of well-being. Support from colleagues and a sense of team connectedness enhance motivation and reduce stress, while positive feedback from young people gives the work meaning and recognition. Although relationships with young people are often one-sided, youth workers find satisfaction and affirmation of their mission in providing them with a safe environment and support. Private relationships with family and friends remain an important source of balance.

Ključne besede:youth work, youth workers, self-care, organizational support, mental health, supervision, qualitative research

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj