Vrednotenje akustičnih lastnosti granuliranih materialov je ključnega pomena za razvoj naprednih akustičnih metamaterialov z izboljšano zvočno izolacijo in absorpcijo. Obstoječe metode za karakterizacijo teh materialov ne zagotavljajo nedvoumnih ali zanesljivih rezultatov, predvsem zaradi vpliva robnih pogojev ter kompleksne notranje strukture granuliranih medijev. V doktorski disertaciji predstavljamo novo eksperimentalno metodologijo, ki temelji na ločevanju impulznih odzivov v časovni domeni, izmerjenih v impedančni cevi. Metoda omogoča natančnejše meritve prenosnih izgub in eksplicitno oceno viskoznih izgub znotraj granuliranih materialov, neodvisno od robnih pogojev. Poleg tega predstavlja nastavek za opazovanje notranjih struktur v granuliranih materialih. Podrobne eksperimentalne raziskave so pokazale pomembne povezave med porazdelitvijo velikosti granul, gostoto stikov med zrni in akustičnimi lastnostmi. Manjše granule so povečale pretočno upornost in tako izboljšale nizkofrekvenčno zvočno izolacijo do 30 dB na 10 mm debeline vzorca, medtem ko so večji delci izrazito pokazali Helmholtzove resonance in pojav stoječih valov okoli 1000 Hz. Srednje veliki delci so se izkazali za optimalne pri disipaciji zvoka zaradi učinkovitega ravnotežja med viskoznimi izgubami in reaktivnimi akustičnimi pojavi. Rezultati raziskave predstavljajo ključen prispevek k razumevanju akustičnih mehanizmov v granuliranih metamaterialih ter omogočajo njihovo načrtno uporabo za nadzor hrupa v industrijskih in arhitekturnih aplikacijah. Razvita metodologija in nastali modeli pomembno obogatijo znanstveno literaturo s področja akustike materialov ter nudijo robustne smernice za prihodnje načrtovanje akustičnih metamaterialov.
|